Pozdravljeni

iščem psihoterapevta (žensko) za motnje hranjenja okolica Dolenjske ali Ljubljane. lahko je privat ali koncesija, važno da je dober.

Koga priporočate oz. s kom ste imeli dobre izkušnje?

Ko zbiram informacije nekateri govorijo o psihoterapevtih, drugi o kliničnih psihologih, družinskih terapevtih… kdo je tisti , ki lahko otroku z MH najbolj pomaga? Eni vzratjajo pri obiskih 1x tedensko, drugi 1x mesečno… kako se lahko tako razlikujejo pristopi – vsak pa ima svoj prav?

Otrok sicer že hodi na PPO PEK Lj, vendar 1x mesečno, kar se mi zdi premalo oz. ni takega napredka. Še vedno nismo prišli do sprožilcev, dejavnikov…

Prosim za informacijo, hvala

Pozdravljeni,

razumljivo je, da ste zmedeni glede na različne informacije, ki jih dobivate. Našteti profili, ki ste jih omenili (klinični psiholog, družinski terapevt, psihoterapevt,…) se med seboj razlikujejo v pristopih, ki jih pri delu uporabljajo. Vendar to ni tako pomembno. Po eni strani je vseeno kakšno obliko pomoči izberete, bistveno je, da je pomoč redna in da se terapevt oz. oseba ki pomoč nudi in vaš otrok ujameta. Odličnega terapevta ne gre meriti po izkušnjah drugih ljudi. Kar je za nekoga dobro, ne pomeni, da bo tudi za vašega otroka. Dober terapevt je oseba, ki bo vašemu otroku dovolil, da na terapijo prinese vse kar ga moti, da bo lahko brez zadržkov govoril o svojih najbolj sramotnih občutkih in doživljanjih, tudi o občutkih do drugih ljudi in da ga ne bo obsojal, krivil temveč sprejel z vsem kar prinese. V ospredju je odnos, ki ga bo z vašim otrokom vzpostavil. To je najpomembnejše. če se bo vaš otrok ob tej osebi počutil varno, bo tudi terapija uspešna.
Motnje hranjenja so le zunanji pokazatelj tega kar človeka mori od znotraj. Je strategija preživetja, eden izmed načinov kako obvladuje kaos s katerim se spopada v življenju. Ko se bo naučil drugih tehnik ravnanja za spopadanje s težavami, tudi motenj hranjenja ne bo več potreboval. Pristopi niso bistveni, kot sem napisala že zgoraj v prvi vrsti je odnos in varen prostor, ki počasi omogoči raziskovanje kako bi lahko ravnal drugače, da ne bi potreboval motenj hranjenja.
Razlike v tem ali hoditi mesečno ali tedensko so tudi odvisne od profila. Klinični psihologi so precej zasedeni, dolžina časa naročanja je odvisna tudi od tega. Za neko kontinuirano spremljanje je najboljše, da je terapija 1/tedensko. V enem tednu se marsikaj zgodi in dobro je, da je podpora stalna. Tudi proces okrevanja je lahko bolj učinkovit v tem primeru. Pogosteje kot to pa ne. 1x na teden je več kot dovolj, po 1h. Super, da že hodi 1x mesečno, to lahko obdržite. Podpiram pa vaše razmišljanje, da mu zagotovite še dodatno (tedensko) podporo.
Žal vam ne morem nikogar prav posebej priporočiti. Predlagam, da ne razmišljate o pristopih. Na internetu pobrskajte za kontakti v kraju, kamor bi vašega otroka peljali. Oglejte si spletno stran, če jo imajo, pojdite na prvi pogovor. Zaupajte svojemu občutku in občutku otroka. Poglejte tudi glede možnosti plačila po cenah, ki jih zmorete. Lahko pa za informacije vprašate tudi na oddelku kamor vaš otrok že hodi.

Upam, da sem vam vsaj malo pomagala razrešiti vašo dilemo. V nasprotnem pa vas vabim, da znova pišete.

LP

Tatjana Romih