pozdravljeni!
pred 3leti sva z drugo zensko imeli prometno do takrat sem jaz in sopotnoca normalno zivele, enkrat malo gor drugic dol pac tako je zivljenje. delali sva skupaj po vec kot 12ur na dan no jaz sem tko delala ze od svojega 15leta.jebat ga zivljenje mi ni prizaneslo a sm zgurala do sedaj. tudi ta kolegica je normalno zivela. no od te prometne pa kot hudic ki je vsekal 🤦‍♀️ do leta 2018 je se nekako slo pol pa ko so se zacela zaslisevanja po sodiscu (kljub temu da je kriva neka druga oseba ki ne prizna krivde skos skacema po teh sodiscih) sva zacele imeti prebavne tezave, menstruacije na 14dni,pol strahovi kaj bo ce grem z avtom spt po tisti cesti pac dogaja ga. najlazje bi bilo to pozabiti a hudica kaj ko ne gre, jaz naceloma niti ne kazem strahu kolegica pa groznega, no men se pol po sodiscu najbol dogaja. eni pravijo da psihoterapija ti odpre spomine in podozivljas vse no tega niti slucajno nwbi rada podozivljala ampak samo umirila da normalno zivis. ali naj grema do psihiatra da nama da antidepresive in se bo zadeva umirila. se enkrat povem ne zanima me kaj se je dogajalo v otrostvu zato si ne zelim iti na paihoterapijo in ziveti v preteklosti! zelim ziveti v sedanjosti brez d se spomnem za nazaj ker kolikor vem nas mozgani scitijo pred vsem in tako naj ostan.. imela vec prometnih pa nikoli ni bilo tako naporno hvala za pomoc in mogoce obrazlozitev za psihoterapijo

Imela si travmatično izkušnjo in že 3leta (bog pomagaj 3leta) aktivnega izživljanja po sodiščih okoli že dokazane krivde drugega. Tu ni nič za ugibati zakaj se ne počutiš kot hipi na Woodstocku (in še čim).
Ja, fajn je da lahko nekomu (ki je plačan za anonimnost) pojamraš o zelo očitni krivičnosti sistema, mogoče povprašaš za objektivni nasvet/zorni kot (bližnji so pogosto subjektivni, drugače ne bi bili bližnji) ter kakšne “fore” s strokovno podlago (okoli psihe – za prave zadeve se gre k pravniku) …

Npr. Ena izmed “for” bi bila lahko …

Ja, razumljivo je, da se počutite nelagodno, ko vozite po cesti, na kateri ste doživeli prometno nesrečo. Nihče se ne čudi, če greš mimo svoje osnovne šole in se spominjaš otroštva, ali pa povezuješ božič s snegom, piškoti in darili.
Ta negativna asociacija ne bo kar tako čez noč zbledela, tako kot ne bi asociacija božič-mraz, če se preselite v Avstralijo. Je pa nekoliko bolj ogrožajoča, ker moramo biti med vožnjo zbrani in čustveno stabilni – za svojo in tujo varnost.
Odvisno od intenzitete nelagodja ter okoliščin – bi morda pomagalo, da ste na tistem odseku najprej samo sopotnik in počasi obnavljate vzorec, da je tam voziti varno; si morda vzeti minuto pavze na kakšnem izogibališču prej in/ali potem, da se psihično pripravite na tisti odsek ter oddahnete, kar bi tudi obnovilo občutek varnosti, morda dodate še kakšno “nagrado” za spodbudo npr. Se po prevoženem odseku ustavite pri trgovini in si privoščite sladoled, ali si dodajate kljukice in ob 10ih greste na izlet ali v mcdonald’s – tovrstne nagrade so zelo učinkovite in delujejo (sicer v svojih mejah) pri vsakemu, ve si star 3, 30 ali 300.
Če imate občutek nelagodja nasplošno med vožnjo, se vam morda splača vzeti par ur v avtošoli, (prej še preverite pri svojemu odvetniku, če bi karkoli lahko škodovalo na sodišču oziroma se uporabilo kot “dokaz” delne krivde ali kaj “odvetniškega”)… Zato, da imate nekoga, ki je zraven in malce usmerja in bodri – za občutek varnosti, da lažje zlezete nazaj na konja. Sem prepričana, da ima marsikateri inštruktor vožnje vsaj kakšen as v rokavu – veliko ljudi (če ne vsi) potrebuje odskočno desko po prometni nesreči, eni malo manjšo, eni malo večjo, ne sme se pa tlačiti takšne stvari, tako kot fizična rana, se tudi duševna lahko zelo grdo zagnoji.
…

Upam, da tudi, če ni pomagalo, da je vsaj malo tolažbe in spodbude… Veliko sreče in poguma 🙂
Lp