Lepo pozdravljeni.
Hodim na psihoterapijo od začetka meseca maja, najprej sem hodila 2x na teden, sedaj hodim enkrat. Izbrala sem si žensko terapevtko, ker sem si mislila, da se bi lahko v terapevta moškega, ki tudi deluje v našem kraju, zaljubila, ker je pač mlad in lep. Pol se pa še s tabo ukvarja, pol je pa to to, pri meni, navadno. Stara sem 29 let, moja terapevtka ima okrog 35 let in že tudi ima majhnega otročka. Meni se je zgodilo, da sem jo večkrat sanjala kako imam z njo spolni odnos in tudi, ko pomislim nanjo, me zaščemi po celem telesu, kot bi se zaljubila v njo. Vidim jo seveda idealno, brez napak, je pač vse tisto, kar jaz nisem. Ok, lahko vem zakaj sem se vanjo “zaljubila”. Zanima me samo kako je to možno, ker mi nikoli niso bile všeč ženske in mi tudi nobena druga ženska ni všeč. V resnici si sploh ne predstavljam, da bi imela spolni odnos z žensko… ker mi je to bljak… Po domače povedano. Pri njej pa so vse te predstave drugačne. Zakaj se to zgodi, naj vztrajam ali grem? Povedala ji ne bom, ker mi ni do tega. Samo neko razlago iščem zakaj se to zgodi. sicer me pa ne moti, samo radovedna sem kako lahko v procesu psihoterapije pride do tega.

Hvala za vaše mnenje.
Alja

Pozdravljeni,

v psihoterapevtskem odnosu pridemo do raznih občutkov in čustev in to vse je, če lahko to sprejmemo, popolnoma OK. Navsezadnje je psihoterapija namenjena ravno raziskovanju sebe in v odnosu s psihoterapevtom/tko, pridejo na plano naše stare zgodbe. Privlačnost do terapevtke je normalen del takšnega procesa (in to še ne pomeni, da ste homo ali biseksualni) pomembno pa je, da o tem z njo tudi spregovorite.

S prijaznimi pozdravi,

Spoštovani
Hvala za vaš odgovor. Bi mi prosim lahko še povedal, če si lahko skodim, če tega ne povem. Tega enostavno ne morem povedat. Je to rezultat kake motnje? Meni se to ne zdi normalno. Sicer me sploh ne moti, med terapijo na to čisto pozabim. Vendar potem to sanjam. Prejsnjič je imela ogrlico, ki se je končala nekje na prsih in sem doma samo še razmišljala o tem kako se je igrala s to ogrlico. Sama tudi nosim ogrlice, vendar sem sedaj prvič razmišljala o tem, kako v bistvu ženske s takimi gestami lahko namesamo vas moške. Ali pa recimo, če si med terapijo popravlja lase… Dosti ima takih ženstvenih gest, ki jih počnemo najbrž podzavestno vse ženske. Zdi se mi, da je ugotovila in da to počne namerno, ker se vedno stran obračam, ko to počne. Bojim se samo, da to pomeni kaj drugega kot normalen proces. Ampak druge ženske mi niso všeč. Malo me je zmedlo, drugače pa me ne moti v moji terapiji. Ni mi pa všeč, da se sama sebe dotika med terapijo, ker me to namesa. Vendar se mi te slike pojavljajo šele doma, po terapiji. Jaz bi samo rada, da se ti občutki nehajo.
Hvala za vaše mnenje.

Pozdravljeni,

v psihoterapiji je dobro, da se skušamo čim manj cenzurirati, saj z iskrenostjo pridejo na plano različne teme, ki jih potem lahko v psihoterapiji obravnavamo in razrešujemo. Morda bi se tudi na ta način razbremenili? Predvsem pa je pomembno, da se poslušate. Če ne morete povedati, nič zato, mogoče bo nekoč prišel čas za to, mogoče ne.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj