psihoterapevt

A lahko morda kdo svetuje kakšnega dobrega (in ne predragega) psihoterapevta? Zdravil bi se zaradi socialne fobije, najbolje pa bi bilo če bi bil terapevt iz gorenjske ali Ljubljane.

Hvala za morebiten odgovor,
brane

Na Aškerčevi v Ljubljani je DR. VANJA REJEC, to je sicer zdravstveni dom za študente, tko da majo ti prednost, ampak vseen priporočam da pokličete in vprašate.

Lp!

Sledeči seznam je bil objavljen 9. novembra 2004 v novicah na med.over.net.

SEZNAM TELEFONSKIH ŠTEVILK PREKO KATERIH LAHKO POIŠČEMO POMOČ PSIHIATRA

– Klic v duševni stiski tel: (01)520-99-00,
– Psihiatrična ordinacija Rudnik, Cesta Rudnik II/4;(01)428-84-06
-Center za mentalno zdravje,Zaloška ul.29, zahtevati
center za psihiatrično PP: tel:(01)587-49-00,
-Center za izvenbolnišnične psihiatrične dejavnosti – Njegoševa ul. 4: /(01)231- 59-91 ali(01) 43-445-17.

Osebno pa ti, enako kot Anonimna priporočam dr. Vanja F Rejec. K njemu hodim že leto dni in mene je dvignil iz hudih ‘globin’-travm, motenj ali kakorkolisetemužereče.
Dela v ZDŠ Univerze v LJ, Aškerčeva 4, Ljubljana (zraven Filozofske fakultete), tel št. 01/200 74 11-kjer se lahko naročiš. Po novem letu mislim da bo tudi nekje v Rožni dolini, skratka pobrskaj po njegovem forumu-Psihiatrija in preberi njegove odgovore pa ti bo bolj jasno. Sicer pa čakaš približno 1-2 meseca. Ne vem ali je to nesramna reklama ampak ‘STARI JE KUL’. Presenečen boš kaj vse ti bo povedal, tudi tisto kar nisi želel slišat, jaz tisto kar mi pove kar nekaj časa razmišljam.
Pa lepo bodi.

Tudi tebi dajem številko 041 953 678 vsak delovnik med 15. in 17. uro, kjer se lahko naročiš na terapije. Dela več terapevtov na različnih lokacijah v Ljubljani. Potrebuješ napotnico Centra za socialno delo – dobiš jo lahko po obisku tam in svetovanje je brezplačno.

Ali je zdravljenje pri njem brezplačno? Hvala za odgovor.

Lp

Jaz sem pred leti obiskovala psihoterapevtko Jadranko Rijavec, Ljubljana, naslov boš našel v imeniku in sem bila izjemno zadovolnja z njo, edino perverzno se mi je zdelo, da sem ob koncu seanse potem vprašala, koliko sem dolžna. Bolje bi bilo, da bi kdo drugi to poravnal, seveda iz mojega žepa. Po štirih srečanjih sem prenehala, ker mi je šlo to plačevanje na živce. Imela sem občutke krivde, ampak to je že druga zgodba. Pred petimi leti sem ji plačala 5.000 na srečanje, ki je trajalo dlje od ene ure.

Sade