Pozdravljeni,
Zanima me, če terapevt lahko sklepa, da se z določenim človekom ne ujame? Imam terapevtko, s katero sva uspešno rešili težavo glede anksioznosti, se nekaj stvari naju čaka. Do sedaj pa je bilo uspešno. Vendar imam občutek, da ji nisem všeč, da enostavno to ni to. Ona je meni totalno dobra, vidi vame in je ravno prav stroga zame. Toda neverbalno mi sporoča, da nisem njen tip človeka, kar pa me je pričelo motiti. Ali zelo vpliva na terapijo, če klient terapevtu ni všeč? Med pogovorom počne razne stvari – najbrž nezavedno – kot bi se dolgočasila ali bi ji bilo vseeno, ali celo odveč. Če ni spoštovanja, ni nicessr

Pozdravljeni,

Uspeh psihoterapije je odvisen tudi od iskrenosti v odnosu s psihoterapevtom. Ste razmišljali o tem, da bi o svojih občutkih spregovorili z vašo psihoterapevtko?

S prijaznimi pozdravi,

Pozdravljeni.
🙂
Hvala za vaš odgovor.
Kaj dosti o neverbalni komunikacije res ne vem. Najbrž pa vsi ljudje začutimo sočloveka, čeprav nismo izobraženi v tej smeri. Ni nam treba nekoga spraševati kakšne občutke goji do nas, saj svoje občutke kažemo. Morda sem bolj pozorna in lažje začutim sogovornika, vem da se tudi z lahkoto vživim v sočloveka. Terapevta jemljem kot obisk pri zdravniku, recimo. Tudi pri zdravniku mi je zelo hitro jasno koliko je res pri stvari in kdaj ima slab dan. Mislim, da to začutimo vsi ljudje. Seveda ima tudi terapevt pravico imeti slab dan, morda slab mesec, vendar sem mnenja, da je iskrenost pomembna na obeh straneh. Če si terapevtka medtem, ko me posluša, oziroma se pogovarja z mano, lušči lak z nohtov – mislim, da mi čisto logično in jasno sporoča, da bi v tem trenutku raje bila kje drugje. Mislim tudi, da je terapevtu dosti lažje spregovoriti o svojih občutkih glede klienta, kot obratno. Sem res v tem odnosu jaz tista, ki da povod za pogovor v tej smeri? Zdi se mi, da je psihoterapevtka prva, ki bi morala dajati zgled iskrenosti in zaupanja. Navsezadnje sem vterapiji v nekako podrejenem odnosu in se prepuščam strokovnemu vodstvu terapevta. Torej šla sem na vse ali nič. Predala sem se njenemu vodstvu.
Razmišljam, pravilno ali napačno?
Ampak kako naj spregovorim o tej temi z njo, če bi jo pa spravila v morda nelagoden položaj? Saj vem, da ste iz teh mojih besed spoznal velik del mojega karakterja, morda celo izluščil mojo težavo v odnosu do ljudi. – toliko sem se o psihoterapiji do sedaj že naučila. 😉 Bila bi vam hvaležna za kakšno psihoterapevtsko obrazložitev tega, kar sem vam pisala.

Hvala za vaš čas.
Želim vam lep dan.

Pozdravljeni,

ljudje smo odnosna bitja od rojstva do smrti. Velikokrat se soočamo s težavami v medosebnih odnosih in psihoterapija naj bi nam pomagala tudi v tem. V odnosu s psihoterapevtom/tko se lahko pojavijo podobna občutja tistim, ki jih doživljamo s prijatelji, družinskimi člani, partnerji ipd. Tisto kar se je zapletlo v odnosu se lahko razplete le v odnosu. Psihoterapevtski prostor predstavlja varen prostor, kjer lahko o svojih občutjih spregovorite tudi s svojo psihoterapevtko. Na primer, predajate se vodstvu terapevtke in vas skrbi, da jo boste spravili v nelagoden položaj. Je to način oz. občutje, ki ga uporabljate oz. čutite tudi v drugih odnosih?

Sicer ne vem za kakšno obravnavo gre pri vas, ampak če terapevtka vodi pogovor, potem ne gre za psihoterapijo, ampak bolj za svetovanje ali celo nasvetovanje (dajanje nasvetov)? Psihoterapija je prostor za samoraziskovanje, kjer je pacient bolj aktiven, psihoterapevt pa ima vlogo spremljevalca na poti pacienta. Sicer ne vem na kakšni obravnavi ste trenutno, predlagam pa, da si pogledate vrste terapij, ki jih imate na voljo.

S prijaznimi pozdravi,