PSIHOLOŠKI TEST PRI 3 LETIH
Pri psihologinji dobi eno skatlico, v kateri so razlicni vzorci (krog, trikotnik, kvadrat). Mora jih dati v pravo luknjico. Psihologinja mu rece, naj narise krog na list papirja ter razvrsti krogce, trikotnike in kvadrate skupaj.
nic tezjega. Malce spodbude pa naj kar ima od doma. Nic ni hudega, ce kaj v prvo ne sestavi, tako da ni panike.
naš mali je bil pri psihologu nedavno nazaj – vse približno tako kot je opisala teda. mene je skrbelo edino to, da se ne bo osredotočil na tisto stvar, ki bi jo moral narediti, ker je bolj “hitre” narave.
priporočam ti, da mu prej poveš, da bosta šla k zdravniku (jaz sem mu povedala kar odkrito, ker se ne boji zdravnikov) in bo moral malo risati, malo sestavljati kocke, kaj povedati…. pa mislim da ne bo problema.
Pri nas, v Postojni pa takih testov ne opravljajo. Me prav zanima zakaj! Pri treh letih gre samo na sistematski pregled in v okviru tega ni nikakršnega psihološkega testiranja. Pediatrinja ga je vprašala samo, kaj je na slikici (stol, ključ) in to je bilo to. To so tiste slikice, ki smo jih dobili že mi, ko smo bili majhni. Sama sem mnenja, da bi bilo v redu, da bi vsi otroci imeli tak test, ne pa, da je to prepuščeno ne vem čemu, verjetno kadrovski zasedbi v zdravstvenih domovih. V PO vrtcu tudi ni nobenega psihologa, ki bi spremljal otroke. Povsem drugače pa je to že v sosednjih občinah, v Sežani ali v Cerknici. Moram reči, da me to prav res jezi, saj bi zelo rada videla oz. dobila tudi nepristransko mnenje drugega o razvoju svojega otroka, pa tudi kakšen nasvet bi bil zelo dobrodošel.
Jaz sem sistematični psihološki pregled troletnih otrok kot psihologinja delala.
Uvedel se je pred več kot 20 leti, z glavnim namenom odkrivanja otrok, ki imajo v svojem razvoju grobe motnje – gre za otroke, ki kasneje npr. niso zmogli slediti osnovnošolskemu učnemu programu. Odkrivanje pa nima namen sam sebi, pač pa ustrezni in čim bolj zgodnji napotitvi otroka v ustrezno obravnavo (npt. k logopedu, psihologu, delovnem ali fizioterapevtu, k ustrezni socialni službi). Zgodnja obravnava namreč pomaga otrokom, da bi do vstopa v osnovno šolo – rivalitetno šolsko situacijo – zaostanke čim bolj nadoknadili.
Pregled naj bi se izvajal povsod po Sloveniji, mislim pa, da ga ne delajo v vseh ZD, ker primanjkuje kliničnih psihologov.
Pregled je sestavljen najprej iz vprašalnika za starše, ob katerem se kasneje pogovorite. Poleg osnovnih podatkov zajema predvsem različne navade in razvade otrok (npr. način spanja, grizenje nohtov, močenje postelje, napadi trme, nočni strah, ljubsumje med sorojenci, način vzpostavljanja socialnih odnosov ipd. – stvari, ki se pojavljajo pri večini otrok in seveda same po sebi ne predstavljajo motnjo!).
Izkoristite priložnost, da v pogovoru skupaj s kliničnim psihologom iščete načine, kako se soočati s temi vprašanji. V moji praksi smo se neštetokrat pogovarjali, kako ravnati pri jecljanju, ljubosumju, kako v dvojezičnih družinah, ob nočnem močenju ipd.
Drugi del pa zajema različne naloge – nekatere od njih ste že opisali, ki zajemajo različne sposobnosti – od govora, pojmotvornosti, motorike, risanja – saj veste, da je risanje ona tistih sposobnostih, na osnovi katere se pri majhnih otrocih zelo dobro sledi tako razvoj, kot tudi ev. težave in zaostanek v razvoju.
Ne gre za predalčkanje ali razvrščanje – čeprav ta strah ob današnjih reformah v šolstvu popolnoma razumem. Tudi “rezultati” se nikamor ne posredujejo – tako npr. v šolo ne dobijo rezultate preizkusa. Tudi ta pregled je del zdravstva in ga zato zavezuje vsa zakonodaja in pravila v zvezi z zdravstveno dokumentacijo.
Veliko staršev čuti negotovost, kaj bo pa zdaj, pa tudi strah, da otrok ne bi hotel sodelovati, da ne bi znal…. Zgodi se vse živo, npr. da troletnih niti ust ne odpre. Ampak saj tudi psihologi poznamo razvoj otrok, večino ne samo teoretično, pač pa tudi iz lastnih izkušenj! Včasih se potem dogovorimo, da pridete še enkrat. Tudi ni kaj otroka posebej pripravljati, ali pa ga učiti – samo strah ga bo, ker bo čutil, da se “nekaj čudnega” dogaja.
Težave v razvoju ima majhen odstotek otrok, tako so tudi ti pregledu večinoma brez posebnosti. Prijateljice (nepsihologinje) so mi večkrat rekle, da gredo na ta pregled, kljub temu, da ne pričakujejo posebnosti (ko sem jim opisala postopek). Večinoma iz dveh razlohov – največkrat pravijo, da zato, ker pač imajo to možnosti, ena mi paje enkrat rekla, da je fino videti, da otrok “obvlada sceno”.
odločitev pa je vaša – lahko se ga udeležite, ali pa tudi ne.
lep pozdrav,
Anja
saj sem veliko napisala, ampak še v zvezi s sramežljivostjo – vprašalnik rešite že prej, v ambulanto greste notri skupaj starš in otrok, potem je najprej pogovor s staršem, otroku se da kakšno igračo, večinoma se zamotijo, V tem času se nekoliko prilagodijo tako na novo okolje kot na novega človeka; po izkušnji najbolj tihi otroci ob prihodu najbolj živahno zapustijo ambulanto.
LP
Anja
Če imaš v mislih psihološki pregled v sklopu sistematskega pregleda za 3 . letnike – pri nas je bilo tako, da nas je 5 mamic z malčki šlo v eno sobo; me smo reševale psihološki test o razvoju otroka, malčki pa so se med tem igrali. Medinska sestra je vprašalnik pregledala in če ni bilo preveč odgovorov pod številko “3” , je rekla, da je vse v redu in da sicer če želimo lahko otroka pregleda še psiholog. lp petra