HČERKA JE STARA 8 LET.JAZ MATI IN ONA SE NIKAKOR NE MOREVA UJETI SKUPAJ V VSEH POGLEDIH.JE ZELO TRMASTA NE UBOGA NIČ SE NOČE NAUČITI SPLOH KAR SE TIČE ŠOLE NEPRESTANO MI ODGOVARJA DOSTIKRAT ME JE ŽE SPRAVILA V SRAMOTO.KO JI KAJ REČEM ME NE POSLUŠA ZAČNE SE DRETI TER KLICATI BABI DA BI JO PRIŠLA REŠITI.TUDI ZA DOBRO JUTRO SE TAKOJ SKREGAMO.UGLAVNEM TO SPLOH NI NORMALNO JAZ SEM ŽE ČISTO NA KONCU Z ŽIVCI IN NEVEM VEČ KAJ NNAREDITI.ONA SE JE PRIPRAVLJENA TUDI STEPSTI Z MANO.

Pozdravljeni,

vzgajati otroka zagotovo ni lahko. Bolj ko odraščajo, bolj iščejo sami sebe in se tudi bolj upirajo avtoriteti. Težko je reči kdaj se vse skupaj začne ali kaj je razlog. Vendar za nerazumevanje med otroci in starši ne moremo odgovornosti prenesti na otroka.

Verjamem,da ste v stiski. Vsi si želimo, da bi se dobro razumeli med seboj. Včasih ne gre, včasih so naši pogledi na stvari različni. Otrok skozi odraščanje živi pod vplivom različnih ljudi. Temelji, ki jih dobi v otroštvu – v najbolj zgodnjih letih – do 3 leta starosti so osnova za anprej. Vendar se da vse izboljšati, če smo delali napake. kajti napake so del življenja.

Napisali ste, da se hči zateka k vaši mami oz. svoji babici vsakič kadar ji postavite mejo oz. rečete kaj kar ne želi slišati. Sprašujem se kako ste dorekli z njeno babico glede posatvljanja meja. Kadar otroci dobivajo različna sporočila iz okolja v katerem živiji – npr. vi rečete ne, babica to poruši, sčasoma ugotovi, da lahko na nek način dobi kar želi. dejansko je odgovornost za to na strani odraslih. Če meje niso dobre, jih vi postavljate pa jih npr. drugi rušijo in gredo čez vaša pravila, potem nastopijo težave.

Razlogov je seveda lahko več. Težko bi govorila le o enem. Nič ne omenjate npr. očeta otroka in njegove vloge pri vzgoji.
Žal ni enega recepta, ki bi vam ga dala, da bi vam bilo lažje. Mogoče bi bilo dobro, da se pozanimate pri psihologu v vašem kraju za kakšne vzgojne smernice. Vedite pa, da je otrokovo vedenje odraz naših – starševih, babic, stricev, tet idr., ki so zanj pomembni – dejanj in besed v veliki meri. Torej, če želite da bo pri hčerki prišlo do sprememb se morate vprašati kakšen je vajin odnos in kaj bi vi spremenili, da vama bo bolje. Mogoče ne bi bilo slabo, da greste na pogovor h kakšnemu otroškemu psihologu – najprej vi sami, da obrazložite kaj se dogaja in če bo potrebno skupaj z njo. Spremembe bodo potrebne tudi pri vas – kajti hčerka se bo spreminjala skozi vaša dejanja.

Vaša hči prihaja počasi v nasjtniška leta, ki so že tako težka. verjamem, da se tega azvedate, ker drugače ne bi pisali. Ste dobra mama. Ni vam vseeno za vajin odnos. in prav je tako.
Skupaj z njo se boste morali naučiti kako postaviti drugačen odnos, ji pokazati kako naj vas spoštoju. To se lahko doseže na lep način, je pa potrebna vztrajnost.

Torej pozanimajte se v vašem zdravstvenem domu kdo dela kot psiholog za otroke. Verjemite, da je potreben ta korak. Lahko dobite kakšen koristen nasvet ali vpogled v to kje in kako začeti.

Vzgoja otroka ni lahka. Tega se zavedate, ker drugače ne bi pisali sem. Lahko si v knjižnici sposodite kakšno dobro knjigo na to temo – priporočam pa, da pred tem povprašate psihologa kaj vam svetuje. Niso namreč vse dobre.

Uspelo vam bo. Nikar obupati. od tu gre lahko samo še navzgor.

Vse dobro.

Tatjana