Sem v postopku ločitve. Mož ne more sprejeti dejstva, da greva narazen in je kot edino možno bilko rešitve začel izrabljati otroke. Psihični pritisk na njih vrši vsezkozi, od moledovanja po njuni ljubezni do obtoževanja mene vpričo njiju. Na vsa moja pregovarjanja, da je treba otroke obvarovati pred najinimi “prepiri” je gluh in mi kot argument vrže naprej, da sem jaz kriva, ker sem zahtevala ločitev.
Prosila bi, če mi lahko svetujejte na katero strokovno pomoč se naj obrnem, da bi mi znali svetovati kako naj obvarujem otroke pred tovrstnim nasiljem.

Prvi naslov je center za socialno delo (CSD). CSD je tudi tisti organ, na katerega boste v postopku ločitve tudi povabljeni na svetovalni razgovor pred razvezo zakonske zveze in na katerem se bosta oba izjasnila glede zaupanja v varstvo mld. otrok, preživnino, stike… V kolikor že zdaj imata težave, jih je smiselno in nujno takoj začeti reševati, preden zabredete v nerešljivo situacijo, kot mnogo bivših zakoncev.

V kolikor bi se na otrocih začele pojavljati posledice, lahko pomoč poiščete v Svetovalnem centru za otroke in mladostnike.

Kakšen drug naslov bi vam pa že težko dala, saj je to področje ne glede na obseg in težo problematike, dovolj neučinkovito in tudi nerazvito. Vsak le s težavo išče svojo pot. Nekatere ženske, v podobni situaciji, so celo morale zapustiti dom.

V kolikor psihično nasilje v otrocih povzroča strah, nespečnost, nemir… pa lahko tudi podate prijavo na policijo. Lahko se zgodi, da ga bo njihova vključitev umirila in utišala.

Zelo težko obdobje preživljate tako vi, kot tudi otroci. Skušajte ohraniti ljubeč odnos do njih, vzemite si skupen čas, izkoristite mirne trenutke in takrat gradite pozitivno povezanost s svojimi otroki. To jih bo nekoliko obvarovalo pred ponotranjenjem negativnih besed in dejanj partnerja.
Pa vso srečo vam želim, da mine čimbolj hitro in čimmanj boleče.

“V kolikor psihično nasilje v otrocih povzroča strah, nespečnost, nemir… pa lahko tudi podate prijavo na policijo. Lahko se zgodi, da ga bo njihova vključitev umirila in utišala.”

Policija se v družinske zadeve ne vtika. Poznam primer, ko so sosedje poklicali policijo, ker je neka mati fizično zlorabljala otroke. Na policiji so dejali, da se ne vmešavajo v družinske zadeve ter, da so pristojni za že storjena kazniva dejanja.
Omenjena deklica je bila vsakodnevno deležna udarcev po glavi, posledica: po dveh letih trpinčenja je deklico doletela možganska kap.

Ana

Tudi za take primere smo že slišali, ne morem pa reči, da je to vsesplošna praksa.

A zato, ker mislimo, da ne bo nihče ukrepal, pa naj mirno sedimo in čakamo, da …. bo minilo?

Vem, Ana, tudi takšne stvari se dogajajo, vendar pa poznam nekaj primerov, kjer so ženske prosile, naj jim policija pomaga zaščititi sebe in otroke, pa se je to zgodilo.
Za vsak povzdignjen glas ne ukrepajo, to je res. Ko pa stvar postane psihično nasilje, so dolžni ukrepati v skladu s pooblastili. Pri nasilju nad otroki ne gre za “družinske zadeve”.

Pozdravljeni.

stara sem 24 let in sem v hudi stiski zaradi psihičnega nasilja partnerja. Moja nekdaj pozitivna samopodoba je popolnoma uničena in s tem tudi jaz. Najhuje je, da za vse krivim sebe…ker nisem bila popolna.. Dve leti se že pobiram in mislim, da mi gre na bolje, najtežje pa se mi je ločiti od njega. Njegovo nasilje do mene opravičujem s tem, da si pravim, da sem tudi jaz nasilna do drugih..kar je včasih res. Ali je možno, da sem tudi jaz postala nasilna zaradi njegovega obnašanja do mene? Pravijo da nasilje rodi nasilje…

Spoštovana!

Ja mislim, da je možno, da ste zaradi njegovega obnašanja tudi sami postali nasilni, doživljanje nasilja namreč nosi mnoge negativne posledice, ki vplivajo na življenje žrtve…

Več pa v odgovoru na vaše sporočilo pod temo “Problemi”.

Jana Metelko, dipl.soc.del.

Spoštovani,

Glede na gornje primere prosim, tudi jaz za odgovor oz.pomoč;

Zadnjih par let od moževe prebolele depresije in večnega nezadovoljstva v službi iskanje
službe firmi kakršne so obstajale v preteklih časih ;kavica,klepet itd..take so njegove želje.
Vsi mu govorimo kako je po službah itd..pa se mu pogled ne spremeni-dela v državnem organu.
Sama sem v službi pod velikimi pritiski delovnimi in psihičnimi vendar moj partner tega ne vidi oz.si predstavlja kako uživam,kadar me ni v pisarni sem po njegovem na klepetu,kavici in še marsikje.
Dnevno že par let poslušam vsak telefonski klic očitke,obtoževanja in neresnice,ki zelo bolijo.
Mislim,da se ob vsem tem tudi sam začela zbolevati za neko obliko depresije,saj se nočem družiti z nikomer,da si ne bi očitala ,da slučajno res uživam ,nočem hoditi niti na kavo.
Poleg tega pa imam dominantnega šefa,ki nikakor ne soupada v tem trenutku z vsemi mojimi težavami.Vsak dan ob vsem tem jokam, se zvijam od bolečine in ko začneva en drugemu dokazovati kaj je res tudi jaz začnem njega napadati ,da mi naj le verjame,saj dostikrat pomislim kako bi bilo ,če bi si kaj naredila.. vem da ni rešitev saj imam dva otroka.
Parkrat sva se skoraj tudi stepla.
Če sem tiho nič ne pomaga če potrdim tudi ne pomaga njegove domneve kljub temu ,da ni res začne saj sem vedel,da je tako itd ,če prosim za pogovor pravi ,da se z lažnivci ne bo menil in tako sem v začaranem krogu.

Vse se je začelo pred leti,ko se je parim njegovim prijateljem zgodilo,da jih je žena prevarala,potem pa je začel vrtati vam z vsem mogočim.Pred vami,ki boste to brali se lahko povem,da ga v 18 letih nisem nikoli prevarala.Noro bi mi bilo dejstvo,da bi morala z nekom ,ki sem mu bila toliko časa zvesta in ga imam rada iti narazen zato,ker ne verjame, primerov ;da nisem bila na kavi ali podobne obtožbe.Tudi moške na cesti gledam le bežno ker poslušam
o, tale pa je ali pa ta frizurca in razne bolane potem raje gledam v tla.

Zelo ga imam rada naredila bi vse zanj in tu pred vsemi povem

Vem ,da potrebuje on pomoč za svoje probleme jaz pa za sovje vendar on o tem noče nič slišati saj po njegovem dela vse u redu naj se sama raje vprašam kaj delam itd..

Če sem natrosila preveč nerazumljivo se opravičujem saj sem se spravila pisat v trenutku ,ko
mi je bilo hudo.

Zelo vam bom hvaležna za nasvet !

Sanja

Draga Sanja!

Glede na vse, kar ste napisali, bi rekla, da mož izvaja nad vami močan psihični pritisk. Pravite, da je mož že imel težave z duševnim zdravjem. Pričetek takšnih težav pa sedaj že opažate tudi pri sebi in se zavedate, da gre za posledico prehudih pritiskov s strani moža, ki jih doživljate. Ste človek, ki za vse, kar doživlja, prevzema veliko mero odgovornosti, kar je sicer dobrodošlo, saj je ob dobri ozaveščenosti lažje doseči spremembe. Pripravljeni ste vse storiti za izboljšanje odnosa z možem. Na vse načine se mu prilagajate, skušate ravnati tako, da ne bi izzvali konfliktov, a vidite, da je zaman, da ne morete vplivati na odzive svojega moža, kakorkoli se že obrnete. Ob vsej tej zavzetosti in trudu pa imate še občutke krivde, če si privoščite eno kavico ob klepetu s prijateljico in se zato umikate družabnemu življenju, da boste za moža izgledali prava žrtvujoča se žena in mati, da vam ne bo zavidal kake urice prostega časa. Verjamem, da si takšnega življenja res ne želite. In nisem prepričana, ali gre v vašem odnosu do moža res za pravo ljubezen, ali pa je to bolj odvisnost od odnosa, glede na to, da se ga oklepate, čeprav je uničujoč. Predlagam, da si preberete katero od knjig dr.Sanje Rozman.

Mož pa ima očitno resne težave z bolestno ljubosumnostjo ter bi potreboval pomoč, da bi se znebil vsiljenih strahov in skrbi glede vaše zvestobe. A pravite, da ne želi slišati za nikakršno pomoč. Žal drugega izhoda, kot je vključitev v zakonsko svetovanje oz terapijo, za izboljšanje vajinega odnosa ne vidim. Kar lahko storite, je da možu postavite ultimat: ali se oba vključita v zakonsko terapijo ali pa gresta vsak svojo pot.

Če bo psihična bolečina prevelika in se vam bodo še naprej pojavljale samomorilne misli, pa le poiščite zdravniško pomoč, da vam predpišejo antidepresive. Boljše antidepresivi kot dve siroti…

Želim vam, da bi uspeli rešiti svoj zakon, a bojim se, da mož ne bo pripravljen narediti premikov. A potem bi bilo res boljše, da se ga ne bi oklepali, saj ob tem trpite vsi člani družine. Morda se bojite ostati sami. Premagajte ta strah, naj vas ne drži v precepu. Morda bi tudi kar sami poiskali pomoč psihoterapevta. Saj veste, vedno sta oba partnerja tista, ki gradita njun odnos, pa čeprav je morda vaš delež pri vajinem nezdravem odnosu le to, da vse skupaj prenašate.

Preberite pa si še tole temo na forumu: Ne boj se http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,1386.0.html.

Želim vam, da čimprej ponovno dosežete duševno blagostanje!

Jana Metelko, dipl.soc.del.

Nediža, kaj ko bi raje šli stran, za dobro otrok? Res jim ni treba prenašati tega, vam pa tudi NE! Če dec ne verjame in raje verjame sam sebi in svojim paranojam – pa naj!

On ne želi pomoči, a vi ste ga pa dolžni poslušati???

Mah dajte no… jaz bi odnehala, ni vredno. Za vezo se trudita oba, ne eden. Če on hoče verjeti v svoje paranoje pa pač naj. Škoda vas pa otrok k v takem odraščajo.

Jaz bi iz izkušenj rekla, da se ne splača truditi potrpeti marsikaj, da bi ohranili zakon zaradi otrok.
Jaz sem to počela mnogo let in danes, ko je mladost mimo, vidim, da otrokom nisem bogvekaj pomagala, sebi če najmanj…na koncu ostaneš sam…
Danes vem, da se lahko uspe le, če se problemov zavedata oba, ki sta v zvezi in če tudi OBA želita stanje izboljšati ter začneta pri njiju samih in nato otrocih.

mene pa zanima ali lahko psihičnega bolnika, ki je povrhu še alkoholikipošlješ na psihiatrijo ali kam? ker tega ne moreš prenašat če si normalen človek .. Lp

Pozdravljeni!

Prisilno zdravljenje je po zakonu predvideno za bolnika, “ki ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi, ali povzroča hudo škodo sebi ali drugim.” (7.poglavje,70.člen Zakona o nepravdnem postopku: http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/2005/PDF/zakonodaja/ZNP_Slo_neuradno_precisceno_besedilo.pdf)

Predlagam, da stopite do njegovega osebnega zdravnika in mu spregovorite o težavah v skupnem življenju s to osebo. Morda mu lahko njegov zdravnik da kakšno pobudo, ga kam napoti…

Včasih pri odločitvi posameznika za zdravljenje pomaga, če je postavljen pred dejstvo: ali zdravljenje ali pa razhod… Ta ultimat pa mora biti seveda mišljen resno.

Z vprašanjem pa se lahko obrnete tudi direktno na Center za zdravljenje alkoholizma: http://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/center-za-mentalno-zdravje/enota-za-zdravljenje-odvisnosti-od-alkohola/.

Srečno!

Jana Metelko, dipl.soc.del.