Pozdravljeni.
Pisem vam iz cistega obupa.
Pred 18.dnevi so v SB sprejeli mojega oceta, ker je imel hudo fimozo (ni odvajal vode), kjer so mu nato vstavili kateter. Imel je tudi dihalno stisko, bil je intubiran. Poseg za vstavljanje katetra so opravili v splosni anesteziji. Naslednji dan sem prisla na odd.intenzivne nege na obisk, kjer je imel na glavi plasc s katerim je dihal. Se naslednji dan sem prisla in je dihal z masko. Zdravnica pove, da je ob sprejemu tehtal 176 kg- bil je poln vode, ter da dnevno odvede cca 4,5 litra vode. Tretji dan me klicejo, da se je oce cisto psihicno izgubil. Iz izpisa zdravil zdravniki ugotovijo, da je imel predpisane antidepresive, ter uspavalne tablete Sanval (10mg). Predvidevajo, da gre za delirij, saj je govoril nesmisle in bil blazno paranoicen. Vbrizgajo mu pomirjevala. Ponoci se zopet ponovi in se odlocijo, da ga bodo uspavali. Oce je tako prezivel 5 dni v um.komi, na aparatu za dihanje, intubiran. V vmesnem casu je vodo lepo odvajal, noge so splahnele, pojavi se pljucnica (na kar so me ves cas um.kome.opozarjali). Po 5 dneh oceta zacnejo prebujati. Odstranijo mu tubus, zopet diha z masko. Zdravnica pove, da mu dodajajo malo pomirjevala- malenkost. Vsak dan je bil oce cezdalje bolj zmeden. Zakljuci z antibiotiki. Zdravnica se odloci, da ga napoti v psih.bolnisnico Vojnik (z vstavljenim katetrom?!?!). Od tam me obvestijo, da je oce dezorientiran, da je paranoicen. Da ga bodo obdrzali na zdravljenju. Cez dve uri me klicejo, da ga posiljajo nazaj v bolnisnico, ker ima vrocino in tezko diha, ter da so mu v Vojniku dali terapijo, ki jo bodo izvajali v bolnisnici.
Danes klicem zdravnico (obiski niso dovoljeni zaradi respiratornih obolenj) in pove, da so mu dali 4 tirno terapijo in da samo spi (v bistvu je cisto “zadet”) da mu je dala ponovno antibiotike. Malo se pozanimam naokrog in vprasam zdravnico kaj je pokazalo na CT- ju glave…ali se mogoce kaj dogaja v mozganih? En dan pred sprejemom v bolnisnico (pred 18.dnevi) je bil se cisto normalen, pogovorljiv, nic zmeden…zabaven..
Zdravnica pove, da mu niso delali CT-ja glave, ker ima njihova miza nosilnost samo do 140 kg, oce pa jih ima 150. Da mu niti pljuc niso slikali…
Zgrozena sem bila, ker vem da obstajajo se tezje osebe kot je moj oce (roko na srce, pri svojih dobrih dveh metrih s 150 kg niti ne zgleda taki debel, ima malo trebuha). Sem rekla ce v Sloveniji nimajo nikjer taksne mize, kjer bi ga lahko slikali..je rekla da bo malo preverila okoli…
Naj povem, da sem imela v 5.minutah sama podatek, da imajo v Brezicah mizo z nosilnostjo do 200 kg, MB do 205, na pediatricno kliniki v Lj vozijo tiste, ki jih v nuklearni amb.ne morejo slikati, ker imajo vecji tunel.
Predvsem me zanima, od kje ta njegova paranoja, dezorientiranost, zmedenost? Menite, da je to posledica zdravil (antidepresivov, Sanvala). Je bil pravilen postopek, da so mu vse te zadeve crtali in dali neka svoja pomirjevala? Ker bolj kot berem, je potrebno postopoma in pod psih.nadzorom nizati odmerke!
Menite, da je mozno, da se povrne v prejsnje stanje?
Bi bil CT glave in slikanje.pljuc nujni postopek glede na to da so ga zdravili zaradi pljucnice?
Zal se bojim (v kolikor ta zmedenost prihaja od odvisnosti od antidepresivov in trenutnega pomanjkanja le-teh), da smo s to 4.tirno terapijo zopet na zacetku :-(. Predvsem se pa bojim, da bodo iz mojega oceta, starega 62let, naredili “zombija”, kot je vecina tistih, ki se vrnejo iz psihiatricnih klinik. Naj omenim, da imam doma mami shizofrenika (z manicno depresijo) in da sem teh “zombijev” videla ze ogromno…
Hvala za vase dragoceno mnenje
Lp Sabina

Pozdravljena, okrog tistega dela o slikanju in nosilnosti miz ne bom pisal, ker ne poznam vseh okoliscin in ker se na nosilnosti ne spoznam, sem pa preprican, da se da slikati pljuca, kadar je to potrebno, seveda, morda kje drugje. Kar zadeva kot ste se izrazili, zombije, upoštevajte, da v psihiatrično bolnico niso sprejeti zdravi ljudje in da pri odpustu želimo in praviloma imamo izboljšanje stanja, ki pa ni nujno enako zdravemu stanju, rega odstopanja pa seveda ne naredi bolnica ampak osnovna dusevna bolezen. Tudi prezentacija nekoga navzven, ki ke bolj po naših pričakovanjih, ni nujno za bolnika najugodnejši izzid zdravljenja. Delirij v bolnicah je, sploh kadar govoriva o odvisnostih, najpogostejši zaradi abstinence od alkohola, ki ga je nekdo, pa čeprav prolikrito, užival pred tem, po pomirjevalih bi še pričakoval odtegnitveno reakcijo, po antidepresivih pa ne (sicer ne navajate, kaj naj bi jemal. Želim vam in njemu, da se mu zdravljenje izzide čim bolje
Lep pozdrav