Psiha ali kaj drugega (bolečine povsod, žalost,…) – prosim za pomoč

Ojla!

Ne vem kaj me pravzaprav muči; gre za psihične težave – depresijo, tesnobo, panične napade ali pa kaj kar je povezano s fizično boleznijo? za vsaj približno diagnozo se obračam na vas.
Že od najstništva sem imela rahle težave s psiho (hitra jeza, pogosto jokanje, žalost, depresija,…), vendar se mi kaj takšnega ni pojavljalo, pojavlja se mi pa vse več težav v zadnjem letu, ko živim izrazito pod stresom in napetostjo zaradi bolne hčerkice. Stres v povezavi z njo se nikakor ne konča, vedno nas preseneti nekaj novega.
Začelo se je slabo leto nazaj z bolečinami v žlički, zdravnik mi je predpisal protibolečinske tablete, ki jih pa nisem kaj dosti jemala, potem je to nekako izzvenelo. Nekaj tednov sem imela mir, potem se je pa začelo z bolečinami v rebrih in medenici. Celo področje reber je bolelo ves čas dneva, začelo se je zgodaj dopoldan in končalo zvečer, ko sem legla v posteljo, v medenici me je pa špiknilo nekajkrat na dan, trajalo nekje 10 min in popustilo. Na otip (pritisk) me bolijo tako rebra, kot medenica, vse pogosteje me boli tudi kost v prsih – prsni koš, enkrat leva stran, enkrat desna stran, enako je z rebri, bolečina se seli, boli me tudi ključnica. Najprej je samo bolelo, zdaj se mi pa že začenja dogajati, da me zagrabi, kot krč, boli precej močno, pravzaprav tako močno, da se bojim zadihati, ker imam občutek, da me potem zaboli močneje, bolečina se za nekaj sekund pojača tudi ob hitrejših gibih. Ob tem, ko me boli v prsih, me boli tudi področje pod lopaticami, ko zagrabi »krč« v prsa, zagrabi tudi v podlopatice…drži nekaj minut, pa spusti, nekaj minut je mir, pa spet. To se mi zadnji teden pojavlja vse pogosteje, celo nekajkrat na dan. Ko se mi pojavljajo ti napadi, rebra ne bolijo tako izrazito, če pa bolijo rebra, pa teh napadov ni.
Vse pogosteje sem tudi zmedenam pozabljam stvari, nekam nekaj odložim, pa pozabim kam, ali pa kar brez misli stojim v nekem prostoru, pa vem, da sem se namenila naredit nekaj.
Bojim se kaj delati zunaj, da me ne bi bolelo še bolj. Na sprehode hodim včasih, ampak redko imam tisto pravo voljo, dostikrat se potrudim na silo, ampak samo, če je sonček in če me slučajno ne boli vse, z rokami in nogami vred.
V trgovino grem, ampak kakor je gneča, ljudje na moji poti, vozički čez cel prehod v trgovini, postanem noro živčna, postane mi vroče in najraje bi začela sredi trgovine vpit na ljudi,…je to normalno?
Doma sem dostikrat brez volje, v solzah, tresem se rahlo, saj praktično v okolici nimam prijateljev, sem sem se priselila sem se kakšno leto nazaj in tukaj je ogromno starejših ljudi, če pa je že kakšen okoli 20ih, kakor jaz, ima pa nekako svoje življenje, partnerja, fakulteto in se bolj zanima za to. Ostajam nekako sama s partnerjem, s svojimi težavami,..
Vsako jutro se zbujam vsa v bolečinah, kot da bi preko mene šel cel konvoj vozil (patrij, tankov, avtobusov,…).
Pospešenega utripa ne opažam, samo živčna in napeta sem in imam občutek, da morem zbežati stran.

Bi mi znali svetovati, kaj to je z mano in mojimi bolečinami povsod po telesu?
So to panični napadi, tesnoba,…ali pa kaj drugega?

L.P.

Spoštovana Casandra1234,

Na podlagi opisa sklepam, da je tvoje telo kot nek stroj kateri je prisiljen “laufat” na meji zmožnega.
Bolečine in krči so posledica psihične napetosti, zato zjutraj čutiš, kot da bi te povozil cel konvoj.
Namreč med spanjem je izklopljena tvoja zavest, zato se telo sprosti in se zjutraj počutimo kot povoženi.
Podobno je, če en dan težko fizično delamo, nas zjutraj vse boli, čemur rečemo “muskelfiber”.
Zaradi nenehnega psihičnega pritiska na telo, seveda nimaš volje, da bi kaj delala, saj je tvoje telo že v osnovi preobremenjeno in nimaš več na razpolago nobene energije.
Torej tvoj um in tvoja zavest sta zaposlena z nekimi skrbmi in strahom, kar se odraža tudi na tem, da si pozabljiva in raztresena.
Verjetno si v osnovi že bolj občutljiva oseba in te že majhna ovira in strah vrže iz tira…Predvidevam, da si v otroštvu doživela kakšno travmo in sedaj te vsak dogodek, ki spominja na tisto iz otroštva, vrže iz ravnovesja v nek začaran krog strahu in skrbi.
Predlagam obisk pri psihoterapevtu, da bo ugotovil vzrok tesnobe in po možnosti vsaj za začetek predpisal kakšne AD, da boš imela več energije za ukvarjanje s športom ali karkoli drugega, kar bi te odvrnilo od nenehnega razmišljanja.
Prav tako bi bilo dobro preveriti delovanje ščitnice.
V lekarni si kupi tablete B-komplex, ki bodo pomagale preprečevati krče.

Torej..potrebno bo začeti delati na sebi in spremeniti svoj način razmišljanja. Verjamem, da se v tebi poraja veliko strahu zaradi bolne hčerke, vendar vedi, da ji boš v oporo le, če boš sama zdrava.
Zato zaupaj v življenje..zgodilo se bo tako , kot se pač mora. Naše telo ima seveda svoje meje, ki jih je treba spoštovati, če želimo biti zdravi.

Robi.