Pozdarvljeni!

Naj povem, da sem se z zadnjimi meseci posvecala soli..(namrec imam 2 popravna izpita)..V podzavesti se mi je ustalil tihi glas: “ne bo ti uspel ne bo ti uspel”..To je preprosto tezko izruvati iz sebe..ko pa so bili roki popravnih sem bila psihicno na nuli.V najvecji vrocini me je zeblo, postala sem bleda, roke sem imela zelo mrzle, koncentracija je popustila,nisem bila zbrana, mislila sem samo na to DA MORAM NAREST..in kaj se je zgodilo..oba predmeta me je vrgla(sem 4.letnik).Dozivela sem taksno razocaranje vsaj nad enim predmeto,ker sem bila 100% da ga bom naredila in sem tudi delala na tem!ko sem hodla domov sem se tresla,glava me je ful bolela, zeblo me je.Vglavnm zdaj se mi je matura(poklicna)prestavila na februar!ali je res tako kriticno če grem maturo delat februarja(doma iz mamine strani ocitno je)…Skratka pocutim se tako bedno, ves moj trud je izpohteu,..Ne najdem vec nobene pozitivne misli…kaksen nasvet?Nevem zakaj mi psiha v podzavesti tako privre na plano ko moram opraviti obveznosti!!

p.s-najlepsa hvala za kakrenkoli odg.ali spodbudo oz nasvet.

Pozdravljeni,

Verjamem, da vam je v tem trenutku zaradi šole izredno težko. Prav gotovo se vam zdi, da občutek ne bo nikoli minil. Menim, da nekatere svari sprva izgledajo izredno težke, na dolgi rok pa to ni tako. Vsekakor je za vas pomembno, da razumete svoje strahove, blokade in zakaj niste zmogla opraviti izpitov.
Mogoče bi bilo dobro, da ko se v vaši glavi pojavi glas, ki govori: “ne bo vam uspelo”, le tega čimprej izničite z “bo mi uspelo”.
Svetujem vam, da se osredotočite na situacijo, ki je in se nehate ozirati nazaj. Zavedati se morate tudi, da ko damo vse od sebe in nam ne uspe, to še ne pomeni, da smo mi slabi. Težava je, ko se ljudje začnejo istovetiti z svojimi neuspehi. Neuspeh to sem jaz. Vsak človek je vreden in pomemben ne glede na uspešnost, pomembno je samo, da se resnično potrudimo, da damo vse od sebe. Če pa naredimo stvari polovično,si moramo to sevda priznati in se drugič bolj potruditi, nikakor pa se ne smemo valjati v krivdi in seveda se moramo tudi postaviti zase, ko nas nekdo drug obsoja.

Upam, da vam je teh nekaj vrstih vlilo pogum za nove podvige.

Lepo vas pozdravljam, Tanja