psiček- kakšen značaj imate vi?
Spoštovani!
Brez zamere, morda bom malo ostra. Zelo sem žalostna, ko vidim, da nimate nobenega interesa, da bi pomagali najti psičku topel, ljubeč dom, kjer bi ga imeli rad in bili veseli. Veselo pa čvekate in ponavljate, kako radi imate živali in kaj vse imate doma. Ali imate tudi lep odnos do njih? Ali imate tudi posluh za druge živali v stiski ali se jim preprosto izognete in si pravite, da to ni vaša žival?
Katja se je zelo potrudila, da bi mu pomagala, pa so nekateri utihnili in se izognili. Kakšen značaj pa imate vi, ki se imate za ljubitelje živali, če že niti ne povohate niti ne pomagate temu psičku? Morda si mislite, bo že Katja poskrbela zanj, saj ga ima ona, to ni moj problem? Če tako razmišljate, bi potem tudi tako naredili z vsakim otrokom, ki bi ga vam dali pred vrata, pa jih niti odprli ne bi, pač bi raje šli skozi zadnja vrata? Ja, kdo pa sem jaz, ki to govori. Tudi jaz sem ena od tistih, ki imajo radi živali in ena od redkih prijateljic živali, ki bo tudi kaj naredi zanje. Toliko ljudi obiskuje te forume, bog ve, koliko na dan? Pa ni niti enega prijaznega, plemenitega človeka? Le babji čvek vas najbolj zanima, vaše zasebno življenje in težave.
Katja, ne vem, kako ti naj pomagam, ker sem po tri ali štiri dni odsotna v Lj, razen če bi imela tiste dneve, ko sem v Lj, psička? In potem, ali bi sploh smel biti kje, ko bom odsotna?
To sporočilo ne velja za vse, pač za tiste, ki mislite, da imate radi živali, pa ne bi ničesar ukrepali, ko bi bila katerakoli druga žival v stiski. Dovolj je le to, da si sebe predstavljate v njihovi koži. Ničesar drugega ni potrebno.
LP
Pozdrav Petra!
Lahko rečem, da sem se ob tvojih besedah počutila rahlo prizadeto, pa tudi rahlo krivo. Sama se imam za ljubiteljico živali in z veseljem bi sama vzela tega psička, ampak doma imam strašno ljubosumno psičko, ki malega nedolžnega “prišleka” ne bi tolerirala niti sekunde. Katji sem obljubila, da bom povprašala, če kdo potrebuje psička in sem to tudi storila. Trenutno je čas dopustov in prav nihče si ni želel malega psička. Žal. Res je , da Katji nisem napisala tega in tu se počutim krivo ter se za to opravičujem.
Lp
Pia
Zate so pasje zadeve očitno nad človeškimi. Jaz sem velik ljubitelj živali v naravi. Pasje in druge golazni po naseljih pa ne prenašam. Marsikje imajo parke zato, da se v njih spočijejo ljudje med ali po službi…, pri nas pa za pasji sekret.
Prav na jetra mi gredo ljudje, ki so svojo človečnost, stike z ljudmi, nadomestili s pretirano ljubeznijo do psov , mačk itd. Če ti je toliko do pasje mrcine sama poskrbi zanjo, ne išči izgovorov in ne gnjavi drugih.
Grrr…
Takim, ki imajo takšno mišljenje nadvse privoščim, da bi nekoč ostali sami in nesrečni. Marsikdo se ne zaveda, kako pomirjujoče in družabno vplivajo, celo zdravilno vplivajo predvsem psi na ljudi. Človeku, ki je ostal sam, pokažejo prav nov smisel življenja. Od tega da brez njega ne bi hodili v naravo (in tam spoznali mnogo somišljenikov-psičarjev), do tega, da imajo spet nekoga, ki jih je vedno vesel in za katerega z veseljem skrbijo. Brez psa si marsikdo ne predstavlja življenja in mnogo starejših ljudi poznam, ki pravijo: upam, da bom jaz umrl prej kot moj kuža.
Moram reči da se na nek način kar strinjam s tabo. Tudi jaz imam raje družbo ljudi, psi pa mi niso prav pri srcu. Priznam, da ne razumem ljudi, ki živijo samo za psa in ki jim stik s človekom ni potreben. Ampak jih ne obsojam. Vsak naj živi kot mu paše, če s tem ne omejuje oziroma moti življenja drugih. Zato me pa motijo tisti lastniki, ki psa nimajo na vrvici (čeprav mislim da bi morali, da to urejajo neki predpisi), cucki pa potem skačejo po drugih ljudeh in serjejo vsepovsod. Če takega lastnika opozoriš naj npr. psa zadrži, da ne bo ovohaval, lizal in skakal po ljudeh pa ponavadi dobiš odgovor,da kaj se bojiš, kaj si tečen, da saj pes ne bo nič naredil. Lastniki psov nikakor ne razumejo, da jaz stika s psom nočem.
V bistvu me moti netoleranca lastnikov psov, ki nikakor ne razumenjo kako je možno, da njihovo bitje nekomu ni všeč.
Dobro. Pa še srednja pot. Jaz sem zelo komunikativno (včasih še celo preveč) bitje in sem zelo rada v družbi ljudi itd. Rada pa imam tudi pse. Torej mi pes nikakor in nikoli ne nadomešča družbe. Mi je pa zelo drago bitje v mojem življenju. Glede netolerance nekaterih (ni vljudno, da nas vse mečeš v isti koš) lastnikov psov se resnično strinjam z Morsko deklico. Morda sem tudi jaz nekoč spadala mednje, dokler mi prijateljica ni obrazložila svojega odnosa do psov. Takrat sem dojela, da nekateri enostavno ne prenesejo stika s štirinožcem in je to potrebno tudi upoštevati. Moja psička (ne psička je prava “marcina”) je zelo miroljubna in prestrašena (živi primer strahopetca, ki se še mačk boji) ampak kljub temu je do konca naselja na vrvici. Prav tako, točno ve, da ne sme opravljati potrebe do gozda, zato to stori tam. Porabila sem veliko časa, da sem jo to naučila, vendar sem jo. Ker resnici na ljubo, tudi meni gre na živce (pa sem lastnik psa), da ko greš čez travnik ali park se moraš izogibati “pasjim bombicam”. Resničen obup. Zato je moj nasvet vsem lastnikom psov, da naj psa naučijo, da potrebe ne opravlja v naselju oziroma naj s seboj nosijo nekaj s čemer bodo za psom pospravili (ker meni druga varianta ni bila ravno všeč, sem poskrbela, da sem uresničila prvo). Pa brez zamere!
Lp
Pia
Ja, tako je to.Seveda,je zame pes pred človekom.Pa veš zakaj? Zato,ker človeku, bo vsak pomagal.Človek lahko izrazi svoje težave, zna povedati kaj potrebuje,ima prijatelje, znance, sorodnike, nenazadnje celo tujec bi mu pomagal.Tudi jaz, pa če bi za to dala zadnji tolar(če bi se šlo za denar). Tako je tudi že bilo.
Ravno tako je pes, krasna družba osamljenim, pomočnik slepim,reševalec v
najbolj nepristopnih terenih, kjer človek težko pride in uspešno rešuje življenja.
Od njega ne boš doživel poniževanja,hinavščine…….., kar je nemalokrat vrlina
nas teh “velespoštovanih” ljudi.
Ko hodiš okrog, malo poglej odmetane smeti, poglej vsebino, pa boš videl kdo dela večjo svinjarijo.Kdo zna biti največji prašič???
Sicer pa menim, da kdor ne mara živali tudi ljudi ne!!!!!!!!!!Pa se lahko še tako spreneveda.
Morska deklica – 100% se strinjam. Imam otroka, ki ima paničen strah pred psi. Običajno se takoj, ko psa zagleda, tudi če je zelo daleč, skrije za mano ali mi kar skoči v naročje.Do sedaj sem srečala samo eno gospo, ki je to že na daleč opazila in rekla : malo počakajte, bom pripela psa. Kot v opravičilo sem začela pojasnjevati, da bom že dvignila otroka. Gospa pa me je pogledala in rekla: Pa kaj še. A sedaj se bomo pa ljuje umikali psom? Otrok ima p a že prednost in če se ga tako boji, bom poskrbela, da se bo počutil varnega.
Rada imam živali, samo ves prostor pa res ni njihov. Gospa je imela prav in bila je “ena zdrava lastnica”.