Povprašite svoje stare starše kolikokrat so dobili po riti, pa ne samo doma, še v šoli….
Pa če pogledamo kaj se dogaja danes po šolah in kaj se je dogajalo pred 30 leti…
Mislim, da so naši otroci preveč zaščiteni, Imam sina in do sedaj ga še nisem po riti, ko si bo to zaslužil pa ga sigurno čaka kakšna.

ko gledam današnjo generacijo otrok, bi brez škode krepko dobili “po riti” najprej starši, ki ne znajo vzgajat in vzgajajo otroci njih namesto obratno, šele nato pridejo na vrsto otroci, ki si niso sami krivi, da imajo nesposobne in lene starše, ki nimajo pojma o vzgoji, o doslednosti, o spoštovanju in še o marsičem. otroci so najbolj veren odraz svojih staršev – nić več in nič manj. če jih morate tepst, da vas ubogajo, bi batine pravzaprav morali dobiti vi. najprej vi!

Kdor pravilno vzgaja otroke, jih ne tepe.
Je pa res, da če so starši bili tepeni, potem tepež prenesejo na svoje otroke.
In tako naprej in tako naprej

Lep dan

To ni res. Če prebereš znastvene članke, je zgoraj napisano zelo starodavno mišljenje.

halo??? pretepanje otrok je prepovedano, ne glede na leta. To kar je storila Pija in vse, ki ji pritrjujete, najprej razčistite če si otroka sploh želite.Kdor svojega otroka pretepa, si ga ne zasluži

vpijem pa včasih, si grem takrat na živce. Upam, da bo zakon čimprej sprejet in da se otakih primitivizmih več ne bomo rabili pogovarjati.

Pozdravljene!

Berem te vaše komentarje, pa vam bom sedaj nekaj povedala. Doma imam 10-letnico, ki nikoli, ampak res nikoli ni dobila po riti. Seveda smo se grdo gledale…, ampak tepež ni prišel v poštev.
Če pa bi sedaj lahko obrnila leta nazaj, pa mislim, da bi morala dobiti kakšno vzgojno, kajti njo smo tako razvadili, da stalno nekaj jezika, ne uboga, me pošilja nekam, itd…Mož pravi, da je vse to zaradi avtoritete, on si jo je namreč ustavril s tem, ko je povzdignil glas in strogo ravnal z njo (ne pa pretepal). Pri meni na žalost takšne stvari niso prišle v poštev…

Tako, da moje mišljenje je, da bi mogoče otrok pa le mogel dobiti kakšno vzgojno po ta zadnji!!!

Če je razvajena in te pošilja nekam?!, to ni zaradi tega, ker je nisi pretepala, ampak zaradi tega, ker je nisi vzgojila v kulturno punco. Eno so adolescentni problemi, drugo, če te otrok nekam pošilja? A vse, kar meniš, da si storila narobe je to, da je nisi udarila? Se mi zdi, da je to edina stvar, ki si jo prav naredila. Žal.

Jaz sem naso ze po riti, pa se mi je smejala ??? To je sicer redek dogodek, se pa je ze zgodil.
Ji pa prej vedno povem, da ce me ne bo ubogala, ko ji ze najmanj petkrat isto povem, da bo dobila po riti. Pa se ji to zdi smesno. Vcasih postane se meni smesno, se je pa zgodilo, da je sla preko meje.
No vcasih pogrunta, da resno mislim in je potem jok, samo se pa umiri in potem sama rece, da je bila poredna in je nagajala mamici???

Pretepanje in ena po riti zame pac ni isto. Vsak ima svoje misljenje. Pri nasi pac pogovor ne zaleze vedno in so stvari, ki jih MORA upostevati ze zaradi njene varnosti. In je razlika ali ji stvari razlagam lepo, ko je ona pripravljena poslusati ali pa ko je vsa naspiderana in me sploh ne uposteva in moram povzdignit glas, da se sploh ustavi, da registrira, da hocem nekaj povedat oziroma da nekaj ne sme poceti.
Jaz jo sicer veckrat bolj na trdo primem in posedim na kavc, kot da bi jo po riti – ne vem verjetno se vam to tudi zdi nasilje glede na vase odgovore.
Pa sploh ne bi rekla, da gre pri tem, da das otroku eno cez rit premoc nad otrokom; prej je to nemoc, ker ima otrok premoc nad starsem, sicer starsi ne bi tako odreagirali. In tudi otrok je lahko zelo nasilen do starsev. Necak stalno grize/scipa in to nalasc. Pa mu miljonkrat recejo naj neha. Pa mu mami rece, da ga bo nazaj, da bo videl kako to boli. Pa se kar ne neha. Dokler ga res rahlo ne ugrizne ali uscipne nazaj. Potem je pa jok. Samo potem neha.Pismo sam mulo ugrizne do krvi!

Pa se primer kolegice; ona se stalno pogovarja s svojim otrokom (ima tako prepricanje za vse stvari), da ne sme porivat drugih, da lahko padejo, sploh manjsi, da se lahko udarijo, pa stalno to pocne. tut mal napredka se ni dosegla s svojimi pogovori z njim, pa je star 4,5 let. Se vedno je tak in zdaj se ga nasi otroci kar malo izogibajo. Ona pac vztraja na pogovoru z njim, drugih ukrepov se ne posluzuje. Tudi ce petrkrat naredi isto, ko smo skupaj, mu ona se vedno lepo govori, da se tega ne sme. Prav, samo nasi se enkrat sploh ne bodo vec hoteli druzit z njim, ker ze zdaj pravijo, da ne bi sli skupaj na izlet.

Blagor vam, ki vam pri 2-3 letnikih vse uspeva s pogovorom in lepo besedo in vas otroci popolnoma upostevajo brez da kdajkoli povzdignete glas in izgubite zivce. Zelim si biti tako skulirana mama, da me otrok nikoli ne bi spravil iz tira, da bi vedno ubogal na besedo in da bi pri 2 letih popolnoma razumel, zakaj dolocena stvar ni se primerna zanj in je zato ne sme poceti.

Nasa je zelo brihtna, zato pa tudi zelo intenzivno preizkusa kje so meje. In vcasih jih postavim malo bolj na trdo.

O pretepanju pa sploh ne govorim, to je meni cisto druga tema.

OMG….

Tako rada bi bila na strani tistih, ki niso nikoli dali po riti svojemu otroku. A žal jih naša 5,5 stara dobi po riti občasno, ko preseže vse meje. Z lepega začne udarjati po svoji mami, ko sva se lepo pogovarjali..ni dobila po riti. Danes mi je pošpricala ogledalo, potem ko sem ji sprala nos. Čisto malo sem jo po riti,preko dvojnega blaga krila. Pa me je udarila nazaj.. Prosim še naprej naj se sleče in gre v kad.Nič.Potegnem z nje nogavice in spodnjice. Ne gre nikamor. Dam jo v kad, povem nekaj krepkih. Začne špricati po kopalnici, ki sem jo danes pomila. Dam eno po riti, rekoč, spoštovala boš moje delo. Se dere,jo dam iz kadi.Pride še mož. Hči začne brcati, udarjati. Povem, da to ne dovolim. Grem iz kopalnice, mož jo obriše in da v pižamo. Umijemo še zobe in spat, brez poljuba, brez opravičila. Ne zmorem več.
Ne sleče se, ko bi se morala umiti. Prav izziva, lepo ji rečem tudi 5 in večkrat, a čaka,.čaka, da zakričim. Nato tudi jaz včasih nekaj časa govorim, kričim, povem kar ji gre. Včasih preprosto oddidem,ker bi sicer eksplodirala. Bili smo tudi pri otrt.psihiatru.Je baje vse normalno.
Bila sem ubogljiv otrok, neproblematičen. Hčeri pa ne pomaga nič. Ne navadi se pospravljati igrač, oblačil.. Imam jo rada,toda tolikokrat me je že prizadela, da bi jo kakšen dan ignorirala, kot da je ni..naj vidi, kakšno je njeno vedenje. Pa je to odraz staršev, tukaj že ne, prej razvajenosti. Je edinka.
Nudimo ji veliko materialno, družabno, večino prostega časa smo skupaj. Res sem žalostna in razočarana.
Želim pa reči, vseeno jih ne tepsti kar tako, nikakor dojenčkov. Naša se je drla že kot dojenček, nikoli ni popustila.

Morda bo moje pismo komu v pomoč, komu

ta post je že star par let.

Lp

Pa kaj potem,če je post star par let.
Kaj misliš,da se to ne dogaja več?Današnji otroci so še bolj zahtevni,kot pred časom in dobro je prebrat mnenja,kako ukrepat v določenih situacijah.

Lp.

Menim, da so narobe obe skrajnost: tako ta, da se je svet podrl in je nekdo “poden starš”, če se je kdo kdaj spozabil, kot tudi ta, da je fizična kazen za vzgojo neobhodno potrebna.

Potrebno se je odločiti in zavedati, da so otroci ljudje in kar se Janezek nauči, to Janez zna. Če bomo vgajali z udarci bo to postalo del njegove (ne)kulture. Še odraslih se ne sme tepstti, kaj šele otrok.

Smo pa seveda samo ljudje, še posebno, ko otrokovo trmo vzamemo osebno – se pustimo potegniti v osebni konflikt – se je težje zadržati. Nekateri so po karakterju pač flegmatiki in se jim to zlepa ne zgodi, druge pa “otroci hitreje naprosijo”. Še posebej npr, če otrok starša tepe. Če se starš zave napake in kaj naredi, da se stvar izboljša, samo zaradi tega še ni slab starš.

Seveda pa moramo otroka še vedno strogo vzgajati. Npr. če razmetava po dnevni sobi in ne uboga na besedo, mora iti ven. Otroci še posebno mlajši, še ne razumejo logike besed, ampak opazijo in povežejo posledice z dejanji.

Moj mož mi je pred leti povedal, da ga ko je bil dojenček, star manj kot leto očka orang po ritki. Ker je jokal že skoraj celo uro.Mami je preverila da je sit in suh in ga dala v košaro. To je bilo njej itak edino važno, crkljali so ga zelo zelo redko, da se nebi razvadil. Ker se staršema to ni dalo več poslušat, da pa rabi vsaj malo njune bližine ali da ima krčke nista niti pomislila, mu je oče pač naložil po ritki. Baje je takoj nehal jokat in ni nikdar več. Danes, ima prek 30 let po tem je zelo nesamozavesten, izredno zadržan, boječ v navezovanju stikov, intimi. Dela na precej nižjem del. mestu kot ima izobrazbo.

Pri nas je bilo drugače. Z bratom nikoli v življenju nisva dobila klofute ali čez rit. Če sva kot dojenčka jokala, so naju pač pestovali. Izmenično. Ko sva kaj ušpičila smo se vsedli za mizo in je sledil pogovor o tem zakaj to ni ok. Pa sva oba povsem zdravo razvita, nimava težav v navezovanju stikov, s samozavestjo. Oba delava na mestu za katerega zahtevajo višjo izobrazbo kot jo imava.

Sama nisem še nikoli nikogar udarila, niti probala. Enostavno roka tega ne zmore, noče naredit. Mi je hudo ko vidim da se udari 9 mesečnika, tak otrok bolj kot hrano in suho ritko potrebuje ljubezen in pozornost staršev. Pred leti sem delala v vrtcu. Eden od dveletnikov je bil pravi lucifer, starši in vzgojiteljice so ga imeli že poln kufer. Tako je tud pri meni ‘probal’ pa sva se zelo hitro zmenila, da ne bo šlo. Brez klofute, grozenja, kričanja. Pri meni je bil vedno priden simpatičen razigran fantek. Tako vidim, da se da tudi brez takega in drugačnega nasilja, za to pa je potrebno najprej delati na sebi, da bomo znali vzpostaviti avtoriteto, ne samo pri otročkih tudi potem pri najstnikih.
Lep pozdrav…

nikoli ampak res NIKOLI ni nihče nad mano dvignil roke.Da to naredite 9mesečnemu dojenčku…no kar je preveč je pa preveč=/
bila sem odličnjakinja.Saj res da je ati kdaj vzdignil glas a to je vse kar se je zgodilo,starše imam najraje na svetu in za njih bi storila vse=)

Ja, smo! Ni normalno tepsti sočloveka, svojega otroka pa sploh ne. Potem pa najbolje, da jutri vsi namlatimo sodelavce, ker ne bodo dovolj hitri, učeči, pozorni, dobre volje itd. To bodo zagotovo razumeli kot dober vzgojni ukrep.