prvič po riti….
“rjeći bole više od šamara” imajo napisano na plakatih na hrvaškem ! Ne vem, koliko se kaj prevažate po sosednji državi, ampak ko se boste, se obrnite na modre jumbo plakate, kjer to piše.
Sama se ne spomnim, da me je kdaj mama našeškala – pa vem, da me je, ker mi je sama povedala, vendar se pa spomnim njenega vpitja na mene.
Sama menim, da je slogan, da “beseda boli bolj kot kakšna po riti” dokaj resničen. Sama imam 2.5 staro deklico, katera je večji del dneva kot angel, ko pa jo piči in gre čez vse meje, pa tudi dobi tu in tam kakšno “vzgojno božanje” po riti. Bi pa imela močne pripombe, če kdo “tepe” otroka po prstih ali glavi.
Pa lahko noč “otroci”
Mateja
Nimam še svojih otrok, me je pa oče “vzgajal” s težem in “vzpodbujal” z zaničevanjem, zato vam lahko iz prve roke povem, da me še sedaj boli in to zelo boli, ko se spomnim, kako sem ga vedno prosila naj neha, da me udarci bolijo, pa žal ni zaleglo…… Sovražila sem ga in si želela, da bi umrl ali pa da bi umrla jaz sama……Zrasla sem v nesamozavestno osebo in šele sedaj pri 30 ih sem nekako razčistila s svojim otroštvom….
BRAVO ZATE, NORMALNA!!!!!! Vsi otroci si lahko samo želijo take mame, kot si ti.
Ja, to je pa res, krtek, kar se tiče prvega citata, imaš povsem prav! PRIZNAM in se za storjeno krivico opravičujem!!!
Zdaj ko berem nazaj, vidim, da sem morala biti res zelo zelo jezna (nasilje nad otroki je moja šibka točka!), zelo zelo čustveno vpeta!
Pa še naredila sem klasično napako in sem šla vsa razbesnjena uporabit množino, čeprav je bila za moj bes dejansko kriva Pija.
Ker meni pač res ne odnesejo pokrovke otroci, mi jo pa odnesejo take izjave, kakršna je bila njena prva, kjer ni bilo zaznati nobenega obžalovanja, nobene empatije do otroka, nič temu podobnega, ampak nasprotno, je na koncu še sledilo povabilo, z NASMEŠKOM, naj se zdaj kar spravimo nanjo.
Mislim, da mi je tisti njen smeško na koncu še dodatno zameglil razsodnost, saj sicer se najbrž sploh ne bi oglašala…
Vse drugo, kar sem napisala že bolj mirna, podpišem še enkrat.
Tretji citat ne vsebuje obsojanja, ampak izraža dejstvo – da za večino “vrženih pokrovk”, “nakravžljanih živčkov” ipd. tičijo zadaj še drugi vzroki – trenutno dogajanje, ki je lahko seveda realno zoprno, je ponavadi samo povod…
Sicer je pa “človeško” tako vse, česar smo ljudje pač sposobni – in sposobni smo strašnih stvari! (Vsaj jaz pa menim, da to še ne bi smel biti izgovor, da se grdega človeškega ravnanja zato ne obsodi…)
vse tukaj se nekatere hočete dokazat da ste brez kakrkoli napak in prave svetnice.sedaj pa ne vem ali se delate samo lepe ali pa hočete svojo vest na ta način umiriti.
Če ste tako sreborite tukaj kaj se zgodi šele doma med štirim stenami.upam se trditi da računalnik in papir prenese vse tud laži.V resnici pa je malo drugače.
poznam sorodnico ki svoje hčerke res ni nikoli udarla,na splošno ji je vsem ustregla,preje ko je bila mala in sedaj ko je stara že skoraj 16 let.In povem vam,da me je groza .Hčerka komendira oba ,jezika,odgovarja kot da je polnoletna in da ona skrbi za njih ne oni njo.
Prješnič jo je mami sam vprašala če bodo v bližini doma ali se bodo kam peljali.Pa veš kaj ji je odgovorila.kaj pa te briga če bomo v bližini doma grem lahko sam v skret pa nazaj.
če ji reče danes ne greš ven pa kar gre.ko je že zunaj pa reče ni me doma kljub prepovedi.
prejšnič ji je dala denar za škornje,domov ni prinesla ne škornjev ne denarja ker je vse v roku dveh ur zapravla pa čeprav denar ni bil njen.
Ps živimo skupaj eden zg.eden spodaj.zato pa vem.
Sama nisem idialna mama in rečke kar hočte meni otrok ne bo sral po glavi.Če se nekaj zmenmo se ma tehga za držat.Ja tudi pri nas sta oba dobila po riti pa kaj.zaradi tega ne bosta ne umrla ne prizadeta.
Kar napizdite me da sem slaba mati,me prav briga,sama vzgajam tako kot meni paše.
Sem pa prepričana da se boste spet oglašale tiste ki imate naveč masla na glavi ali pa tisti ki otrok sploh nimate.no saj taki ste najbolj pametni.pa lep pozdrav.
Kdor udari dojenčka pri 9-ih mesecih potrebuje strokovno pomoč. Oprostite, ampak to niti pod razno ni sprejemljivo.
Kdor udari nebogljenega in fizično šibkejšega otroka, pa naj razmisli o tem kako bo čez 40 let, ko bo otrok, navajen, da se težave in neposlušnost rešujejo z nasiljem, udaril takrat že stare, “nebogljene” starše. No, najbrž jih bodo namlatili ali ošvrknili samo vzgojno. In potem se bo vprašanje na forumu glasilo: “Zanima me, kdaj so vas otroci prvič udarili…če seveda so vas.”
Pozdravljene,
Nisem vsega brala, bom pa dodala svoj piskerček :).
To da mali otročki vedo veliko in vsak dan več, mi je dokazala moja punčka, še ne 9m stara. Ko loči svoje igrače. Ve kaj je zajček, kuža, bonga bonga… ve natančno, odloži igračo, ki jo ima v roki in gre iskat tisto, ki sem jo poimenovala. Jaz sem ostala brez besed. Da ne govorim o tem, da zna in ploskat in mahat in ni ni, pridi pridi, gremo, vzemi me… vse zna pokazat z gestami in rokami. Tako da, če bi ji jaz pokazala tepež, bi si ga zapomnila sigurno, ne rečem, da bi mela traume zarad tega, itak da ne, bi pa spoznala mene v eni taki grobi luči. Prepričana sem, da ve veliko več, kot se dejansko sedaj sploh vidi. Nisem je še nikoli udarila niti se na njo drla. Sem kronično neprespana, na dan spim mogoče 5 ur. Pa mi še niso popustili živci. Je pa to moj prvi otrok. Je res prava zlata punca.
Povedala bi še to, da sem jaz bila veliko tepena, dostikrat za čisto brez veze. ne spomnim se vseh tepenj, spomnim pa se tistih, ki so bili res neupravičeni. Spomnim se mame, ki nas je branila in se drla, ne jih, neee… očetu so pa živci popustili že če smo mal bolj naglas govorili med dnevnikom. eto. zato sem se odločila jaz sama pri sebi, da svojih otrok ne bom tepla. Če se le da, jih ne bom. Upam, da me ne bodo spravili nikoli v tak obup in nemoč, da jih bom udarila. Upam, da mi rata, in možu enako.
Drage mamice in atiji ki ste kdaj udarili otroka ali pa po celo uporabljate kot sredstvo za dosego svojega prav.
Ne bom se izrekal o tem kaj je prav in kaj narobe, ker ni pravila o tem.
Zavedajte se pa posledic svojega pocetja in si predstavljajte, da vas nekdo, ki vas ima brezpogojno rad naenkrat vsake toliko udari.
Vam ni jasno zakaj vas je udaril. On pa ocitno ze ve zakaj. Vi pac to sprejmite, da vsake toliko dobite od nekoga, ki vas ima brezpogojno rad en udarec.
Ni vazno ali je to udarec po riti ali gesta toliko, da zacuti malo bolecine ali pa redno pretepanje. Sploh ni vazno, ce otroka morda sploh ne udarite in mu samo usmerite to svojo tezko energijo.
Na nivoju energije je vse enako. KAZEN IN ODREČENA POGOJENA LJUBEZEN.
To je vse cesar bi se bilo potrebno zavedati.
Da s kakrsnokoli kaznijo ,pa naj bo to udarec, beseda, uzaljenost, ignoriranje itd. samo kazemo svojo nezmoznost ljubiti otroka brezpogojno.
Torej ga ljubimo pogojno.
Ce bos priden te bom imela rada.
Zdaj se deres in mi gres na zivce.
Vasi otroci so odraz vas samih in so vasa ogledala in predvsem vaši ali, ce hocete nasi najvecji učitelji v zivljenju.
Verjamem, da so te besede za marsikoga nerazumljive, vendar, ce bo vsaj eden razumel in doumel kaj mislim je moj namen dosezen.
Če puščate svoje otroke na cedilu se zavedajte , da je posledica nezaupanje. Naši načini pa se bodo pokazali čez 30 let, ko bodo že zdavnaj odrasli in šele takrat bomo lahko ponosni nase in svoj način vzgoje ali pa nas bo sram pred samim sabo.
Prej nam ne more bit, ker če je recimo otrok odličnjak in odličen športnik, še ne pomeni, da ni totalno zafrustriran. Recimo.
Pa dovolj teženja.
Upam ,d a sem komu pomagal ozavestiti taksno pocetje.
Pa lep pozdrav
Sem mamica treh, ponosna sem na svoje otroke – in vzgojnega tepeža ali kakršnega koli drugega pri ans ne poznamo. A vas mož tudi vzgojno mahne? Ne pretepa, samo udari? Saj je to razumljivo kajne, če pač ne razumete z lepa in ima napete živce, nič takega? No ko boste za to rekle da je fino in potrebno, in ne pušča travm, potem mirno dajte svojemu otroku vzgojno klofuto ali eno čez rit.
To je zame edino sprejemljivo vedenje. Za mamo, ki udari 9-mesečnika pa bi bilo potrebno obvestiti CSD – ampak kdo ga pa bo, ko pa je to za večino normalno.
Moja bo kmalu stara 2 leti in od leta i pol do sedaj jih je nekajkrat že dobila po priti. Na ritki so takrat seveda pleničke, pred tem pa res izrabim vse druge možnosti ki jih poznam; od lepih besed, umirjanja, zamenjava prostor, se usedeva in igrava, poskušava najti nek kompromis, zlato sredino….. zna pa toliko trmariti in vztrajati, da jaz to v vseh svojih letih še nisem videla…. potem rečem dovolj, dve po riti, vsedem jo in zažugam da sedi dokler se ne umiri. Ponavadi je to zelo hitro in me nato prosi če lahko vstane. Čez čas ji dovolim(čez par minut) da pride do mene, jo objamem in povem da jo imam zelo zelo rada, ampak da vsega ne more dobiti tudi če se bo še tako jokala in trmarila. Jaz verjamem da vse razume, saj ne vztraja več pri trmi in gre naprej. Vedno. Do sedaj se je to zgodilo 3x in upam da se ne bo prevečkrat, ker je to res ukrep v skrajni sili.
Lp
ena mama
Ah, dajte no. Nočem smetit teme (ker je avtorica prosila, da tisti, ki NISMO NIKOLI udarili otroka, ne komentiramo), ampak res ne vem, kaj se mora zgoditi, da otroka udariš, no.
Moji so stari 17 in 12 in nikoli niso dobili niti ene po riti (ali kamorkoli). Le kako mi je uspelo?! Tudi moja mama ni NIKOLI udarila nobenega od svojih treh otrok. Bi se pa res počutila, kot en izmeček, če bi to naredila. Mi je izpod časti.
Lp
Ines
Ah, dajte no. Nočem smetit teme (ker je avtorica prosila, da tisti, ki NISMO NIKOLI udarili otroka, ne komentiramo), ampak res ne vem, kaj se mora zgoditi, da otroka udariš, no.
Moji so stari 17 in 12 in nikoli niso dobili niti ene po riti (ali kamorkoli). Le kako mi je uspelo?! Tudi moja mama ni NIKOLI udarila nobenega od svojih treh otrok. Bi se pa res počutila, kot en izmeček, če bi to naredila. Mi je izpod časti.
Lp
se strinjam z Ines. pri meni tudi tako.
nikoli jih nisem dobila, ne jaz ne moja sestra. Moja otroka tudi ne. Še moj oče jih ni nikoli dobil.
ma sploh ne razumem, kako lahko udarite otroka. Upam, da vam povrnejo z obrestmi, takrat ko bodo večji in močnejši od vas.
Ines[/quote]
Moja znanka jih od moža tudi dobi vsaj 1x tedensko. Potem ji vedno znova pove, kako zelo jo ima rad. In točno to mi je rekla, ko sva enkrat govorili o tem – da jih je tudi od staršev velikokrat dobila. Baje zato, ker so jo imeli radi… Lep vzorec za naprej, res.[/quote]
tudi jaz sem jih dobivala bojda iz ljubezni:((( predstavljaj si, da tebi žugajo s prstom in potem ti milostno dovolijo priti do osebe, ki jo imaš najbolj rada
ko moja mala, (še ni dve leti ) trmari in tolče po tleh jo raje objamem in stisnem k sebi; sicer še nekaj časa tuli in hlipa, ve pa, da jo sprejemamo tudi takrat, ko je jezna ( pa seveda ji razložim zakaj ne more dobiti, kar si želi)
Ah normalna naroben vzdevek za mon si si zbrala namreč zame nisi normalna, mislm kera reakcija, me zanima oz. najbrž nisi doživela totalnega nespanja otroka ponoči, zanima me kako bi ti odreagirala po enem tednu, mesecu ali letu če bi se ti otok zbujal po 20x na noč? Najbrž bi se pogovorila z njim in ga polubčkala.
Pač ti poči film sej nimamo jeklenih živcev…
to pa sploh ni razlog za nasilje nad otrokom!
pa sama vem kaj pomenijo neprespane noči, saj smo jih imeli prve mesece nonstop, pa še so se vlekle vse do nekje 17m, pa sem morala zraven tega tudi v službo…se mi je res že frčkalo počasi, ampak zaradi tega nisem bila do otroka nasilna; ne verbalno, kaj šele fizično!
Jaz sem raje iskala razloge za pogosto prebujanje in slabo spanje