Prvič na svojem in že problem s spanjem v skupni postelji
Pozdravljeni
S punco sva skupajh že 7 let in se seliva na svoje. Punci je super in oh in sploh,…jaz pa imam en problem ki se meni zdi ogromen, nisem pa še naletel da bi kdo imel podobnega. Do sedaj sva se videvala vglavnem za vikende in nisva bila skoz skupaj med tednom, zdaj pred skorajsnjo vselitvijo pa mene žre tole:
Nikakor se ne morem navaditi da kdo spi z mano v isti postelji, to imam že od otrpštva. Ni problem majhnost postelje amapk to da ne prenesem da mi kdo diha na uho ali celo smrči zraven. Povsod kjer je treba spat z več ljudmi mi je totalna muka, naprimer v hribovskih kočah, pa v kempih kjer smrčijo, pa seveda -s punco! To dihanje zraven mi gre tako na živce da mi pulz takoj naraste in potem sploh ne morem zaspat. Premetavam se po postelji dokler ne postanem ves moker, ne morem se sprostit, mislim samo na to kako sem nesproščen in kako nekdo diha zraven mene in to tako potenciram v mislih, da mislim samo še na to,…potem ne zdržim več in grem gledat tv in potem grem na sprehod in potem ko sem že tako utrujen končno zaspim ob ene 4h zjutraj, ob 6h pa že moram vstat. Seveda si predstavljate kako sem zmatran zjutraj in v službi skoz zeham. Potem ko pridem ves zbit domov mislim samo na to kako ne bom mogel zaspat zvečer in kako bom neprespan in potem je vsak dan huje in končno si kaki dan izborim da prespim doma pri starših in se naspim po kakih 14 ur.
Poskusil sem rešiti problem s čepki za ušesa pa z radijem, jedel sem pomirjevalne tablete pa nič ne pomaga, v postelji mi pulz ponori in ne morem zaspat ratam živčen. Omenil sem tudi punci zelo po ovinkih dve spalnice ali pa da bi jaz spal v dnevni sobi pa seveda noče slišati za to, pravi da tako ne gre!
S punco se drugače super razumeva, v teh letih sva odkrila da imava precej skupne interese, načrtujeva prihodnost,…aampak tole mene muči!!Meni se vsak dan bolj trga, popolnoma sem neprespan in zaradi tega zelo živčen, vse moje življenje se zadnje tedne vrti okoli tega ne vem kako dolgo bom zdržal.
Punci naravnost še nisem tega povedal ampak bolj po ovinkih v smislu da se ne morem navadit na spanje v isti postelji in potem kdaj skočim v dnevno sobo da se naspim ampak punca je že opazila to im me sprašuje kaj je to in zakaj grem stran od nje?
Pred leti sem ta problem opisal osebni zdravnici ki pa je samo rekla da to je pubertetiška muha ki bo zagotovo minila, sedaj pa sem že 32!
Svetujte prosim kaj naj naredim, je to motnja, bolezen, kako naj se znebim tega?
lp, Mate
iPozdravljen,
ne vem, mislim, da si moras razcistiti pri sebi kaj ti v zivljenju veliko pomeni. Ce pravis, da se s punco dobro razumeta potem si nor nanjo in nebi smel biti ta problem. Zamisli si cez par let, ko bosta imela otroka, bos tudi za otroka rekel, da nepreneses, da spi zraven tebe v postelji mislim, da ne?
Sem pa zasledila, da je to neke vrste bolezen in bi bilo dobro kaksen posvet s psihiatrom.Punci pa rajsi ne omenjaj tega, ker jo bos s tem prizadel in na nek nacin izgubil. Glej kupi veliko posteljo 200*220 seveda, ce imas dovolj prostora in bos videl, da bos srecen. Tudi mi ko smo se selili smo kupili veliko posteljo na kateri lahko zdaj brez problemov spimo 4,midva z mozem in najina otroka.
Pa srecno!!!
Zdravo!
Zelo realistično si opisal svoj problem in na tak način ga opiši tudi punci. Če te bo razumela, te bo, če ne, pač ne. Povej ji, da želja po svojem ležišču nima nobene veze s tvojo ljubeznijo do nje. In čutim, da je res nima. Poglej, v kakih klišejih živimo: če dva dobro prenašata skupno spalnico, že prisegamo na njuno harmonično sožitje. Enako rečemo za dva, ki se v javnosti držita pod roko, da sta fajn par! Pa še pomislimo ne, da je vse to fasada, ki zakriva dejansko stanje. Za ljubečo fasado se lahko dogaja ljubezen, lahko pa čisto nekaj drugega! Tako da nima pomena gradit vizuelne plati odnosa, na notranjost pa pozabit, ker ravno v teh primerih zasmrdi od znotraj navzven! Notranjost gradimo s čutenjem drug drugega, z razumevanjem in zaupanjem, z oddajanjem in sprejemanjem, kamor spada kvaliteten pogovor, ko si upamo oboje: slišati in povedati.
Vidim, da si tole motnjo prinesel s seboj na svet, da jo predelaš in prerasteš. Zato se jo loti s pravega konca in s pravim prijemom – z regresoterapijo. Svetujem obisk pri kliničnem psihologu Viktorju Gerkmanu.
Vse dobro in lp
Lepo pozdravljeni,
morda bo potrebno odgovor iskati v preteklosti in odkriti od kod vam tako neprijetni spomini na človeško bližino, ki je prisotna, med spanjem, ob katerem je prisoten še nekdo. Morda pa ste kot otrok morali spati zraven določene osebe, ki vam je bila zelo neprijetna ali ji niste zaupali ali pa se je morda do vas vedla tudi neprimerno – seveda ni nujno, da je slo za spolno zlorabo, vendar pa je možno tudi to – jaz ne bi izključevala nobene možnosti, kajti za vas je pomembno le to, da najdete odgovor, zakaj je temu tako, pa naj bo kar koli. Kajti šele ko boste vedeli vzrok boste lahko iskali način kako to težavo sedaj odpraviti. Običajno lahko pomaga že to, da se oseba s določeno “fobijo” lahko poglobi vase, spozna, da se je dogajalo nekaj kar si ni želela, da je ob tem bila nemočna in da pa je hkrati sedaj drugače – tiste osebe npr. ni več z vami, osvobojeni ste je in imate moč, da preprečite tisto, kar se je nekoč dogajalo.
Seveda to ne gre od danes do jutri. Morda bi lahko s punco napravila takšen kompromis – da sta skupaj do tik predenj ne zaspita in za spanje pač odidete v drug prostor, s tem, da za začetek npr. 1 krat na 14 dni spite pri njej, kasneje pa morda vedno pogosteje. Vsekakor bo potrebno, da bo imela do vas razumevanje za te težave, čeprav je zanjo to velika žrtev, kajti zelo je lepo spati z nekom, ki ga ljubiš.
Morda bi lahko odgovor iskali tudi pri svojih starših – kdo od njiju je morda bližino partnerja doživljal kot neprijetno ali pa ste morda vi težko sprejemali njuno bližino zaradi kakšnih razlogov?
Morda so vas v otroštvu tudi silili, da ste morali spati z drugimi ljudmi v istem prostoru, tako kot je to v hribih npr. in vam je bilo neprijetno, morda zelo neprijetno in vas sedaj vsaka bližina med spanjem spominja na te dogodke. V takšnem primeru se je potrebno dodobra pogovoriti s partnerico in samim seboj, da v situacije, ki vam niso prijetne nikakor ne boste pristajali in da vas k temu tudi ona ne bo vzpodbujala. Ko se boste počutili varno, da vam nikoli več ne bo potrebno doživljati tega, se boste tudi v tem odnosu začutili varno, ker boste čutili da vas razume, zaupali boste tudi sebi, da ne boste ne glede na vsa pričakovanja drugih hodili preko sebe in čisto možno je, da strah pred spanjem s punco odpade. Vse to so le ogibanja, kajti odkriti morate česa vas je v resnici strah, da boste to lahko ozavestili in odpravili.
Vsekakor verjamem, da vam je hudo in da vas te težave zelo obremenjujejo,
zato vam želim veliko razumevanja do samega sebe, podpore punce in čimprejšnjo skupno mirno noč.
P.K.
Priporočam ti, da sam pri sebi razčistiš zakaj ti gre to toliko na živce in če po tehtnem premisleku ne najdeš odgovora, ti preostane ali hipnoza ali psihiater, no če sebi nisi mogel povedati zakaj tako čutiš, boš to lahko povedal komu drugemu, ki ni tvoje dekle?
In ne vem zakaj tega njej ne zaupaš, s tem kršiš bistveno pravilo veze to je zaupanje!
Naj ti ne bo nerodno imeti napako kateri se reče strah. Vsi imamo takšne ali drugačne strahove, pa zaradi tega nismo slabi ljudje.
Bodi pogumen, zaupaj se punci, zaupaj se profesionalcem, reši problem, boš lepše živel.
A vedi nekaj, vse je v tvoji glavi!
Srečno
Mislim, da ni prav, da bi te ljudje kar takoj napadli. Veliko zensk ima probleme z mozmi, ki smrcijo, in verjemi, da te se kako dobro razumejo. Pri smrcanju jaz dozivljam isto kot ti pri poslusanju dihanja, in tudi meni se motajo locene spalnice po glavi, pa tega sploh ne bi rada!! Ti si pac se nekoliko bolj obcutljiv.
Na tvojem mestu bi se s partnerko odkrito pogovorila in za zacetek predlagala zdravljenje s hipnozo. Ucinkuje za marsikaj, mogoce bo tudi za to.
Tudi mnogi tako spijo v ločenih posteljah. Nič pretresljivega; gre za to, da imamo eni rahel spanec in vsaka motnja nas zbudi. Ne glede na ljubezen, bo tudi ljubezen med vama to prenesla, da pač posteljo dasta narazen vsaj za tistih osem ur spanja. Druga možnost je, da se med počitnicami poskusita navaditi spati v postelji; če pa nikakor ne gre, pa kupita ločeno posteljo ali ločeno žimnico ali vodno posteljo z ločenima vložkoma. Povej ji po resnici, jaz sem šele 35 let, pa imam isti problem.
Hvala vsem za pozitivne odgovore.
Sem že brskal po preteklosti, nimam nobenih slabih izkušenj v bistvu. Ni nobene zlorabe, siljenja, motečih ljudi…trdna družina, mama, oče, mlajši brat. Sem pa do nekega 10-tega leta sem spal z mlajšim bratom v isti sobi in je on smrčal in zelo naglas dihal ponoči in takrat enkrat me je to zelo začelo motit. Pa tudi smrkal je skozi, tako da sem občutljiv tudi na to če nekdo zraven mene skoz smrka brrr me kr zmrazi. Če gledam kakšen film o kakih vojakih ali zapornikih ki spijo v skupni spalnici na pogradih kar otrpnem, si sploh ne morem predstavljati da bi bil zraven?
Za zdaj partnerki še ne bom omenil nič, bom pa obiskal splošno zdravnico in ji še enkrat opisal tole da me usmeri k specialistu-pravite regresoterapija ali psihiater? Sicer je pa težko take probleme opisovat neki znani osebi, moram zbrat še pogum, pred neznano publiko je lažje.
Hvala še enkrat za vsa mnenja, lahko noč.
Niti pod razno tega ne skrivaj pred dekletom(kakor so ti svetovali nekateri)
če je zdaj to majhen problem, bo s časom postal velik. Če je to tvoj problem, bo s časom postal še njen in če bosta imela družino, tudi njihov!
Praviš, da sta s punco 7 let, da se super ujemata! Očitno se ne poznata dobro. Ne pogovarjata se in nista odkrita drug z drugim! To so večji problemi, kot tisti tvoj odpor pred spanjem v skupnih prostorih.
Torej, rešitev, da bi ti lahko normalno in zdravo(brez pomirjeval, tablet in pripomočkov) živel in spal je samo ena!
Iskren pogovor s tvojo punco. To ni majhna stvar, to je velika stvar, ki je bolj pomembna od pohištva, velikosti in opreme stanovanja, od skupnih interesov in marsičlesa. Gre za tvoje zdravje in počutje!
Če se s tem dekletom dejansko tako razumeta, če vse ostalo med vama štima, če pri spolnosti(dokler ne zaspita) nimata težav, te bo MORALA razumeti, ti pustiti dihati ali pa se raje ne selita v skupno stanovanje.
Za skupno spanje, psihologa(če je tvoja težava taka) bo še čas in še vedno gresta nekoč lahko v skupno spalnico. Dokler pa tega ne rešiš, pa se moraš postaviti zase. Ona ti pri tem ne more postavljati ulitmata.
Če imaš nekoga rad, nočeš, da zboli, da trpi, da se počuti slabo in bi zanj naredil vse, kar potrebuje, da mu bo lepo.
Najprej se pogovorita, povej ji vse in še več, kot si napisal tukaj. Naj bo prepričana, da ni problem v njej, ni problem v ljubezni do nje…ampak imaš ti tako težavo. Mora jo sprejeti.
V praktičnem in vsakdanjem življenju vama nebi smelo pomeniti prevelikih problemov. Preden zaspita, ko se ljubita, ko želita bližine…sta pač v “njeni” spalnici, kjer imejta zakonsko, večjo posteljo. Ko ona zaspi in ko bi ti rad zaspal, pa si uredi sobico, kjer boš imel svoj mir. Torej, kot neka otroška sobica.
Tudi, ko ti je ena uporabnica odgovorila, da verjetno otroku tega ne boš rekel. NI nujno, da te mine. Ampak otrok bo s tem odrastel, njemu bo to vsakdan, da očka pač potrebuje za stanje svojo sobo. Ravno tako lahko greš z otrokom v posteljo, da zaspi, da se umiri, da ga pocartaš…in potem greš v svoj prostor.
To je vse stvar vajinega dogovora, sprajemanja, zmožnosti narediti kompromis. Če bosta oba zato, če se imata dovolj rada in če vse drugo “štima” …nebi smelo biti problemov.
Ločene spalnice niso niti nekaj zelo nenavadnega. V zgodovini so bile celo znak bogastva. Premožni graščaki so imeli vsak svojo spalnico-za spanje. Za nežnosti in izkazovanje ljubezni pa je vedno in povsod prostor in mora biti tudi čas. Nebi smeli biti omejeni na obvezno “zakonsko posteljo 200-200 in obvezno skupno spalnico.
Stvar sprejemanja!!
Če tukaj ne najdeta skupnega jezika, kaj šele bo, ko res pride problem. Čustveni problemi so vedno bolj “težki” kot tale vajin, “tehničen”!
In….bodi iskren do punce, napako delaš, ko že zdaj prikrivaš stvari in se je na nek način “bojiš”. To bo povzročalo še večje probleme med vama.
Skupen dom je samo začetek!
Samo, izpostavljen problem je večplasten in od tebe zahteva temeljito, ciljano reševanje. Ne izvira iz tega življenja! S sabo si ga prinesel, ker moraš pri sebi razčistit par stvari. Strah iz globin nezavednega z veliko močjo pritiska na površje, za enkrat še v bolj nedolžni obliki neprenašanja skupnega spanja. Sam vidiš, da vse, kar je podobno spanju v lagru, doživljaš izredno stresno! Dalj ko odlašaš s pravo rešitvijo, bolj se bo vse zapletalo in stopnjevalo do obsedenosti, kar bi te upravičeno pripeljalo v roke psihiatru. Dobil bi pomirjevala, ki problema ne odpravijo, ampak ga le zameglijo. Na podoben način bi ti pomagala osebna zdravnica, zato ne vem, kakšno korist bi imel od obiska v ambulanti. S tem ne mislim reči, da ni za hodit k zdravnikom, ampak pojdimo za take stvari, za kar so usposobljeni. Temule pa uradna medicina ni kos, zato ker nič ne ve o preteklih življenjih.
Potem se tudi vprašaj, kaj te tako močno ovira, da se ne odpreš svoji punci? Vidiš, osnovni problem, (tj. nepredelan strah) se je že vtihotapil v najintimnejšo sfero medosebnih odnosov. Razrasel strah v tebi deluje do te mere, da preglasi ljubezen in zaupanje v ljubljeno osebo. To izhodišče je vplivalo na odločitev, da o svojih resničnih težavah ne bi s partnerko niti spregovoril. Kaj rešiš z molčečnostjo? Niti svoje postelje si nisi pripravljen izborit, kaj šele lastno spalnico! Res je, da tovrstno reševanje ne prinese ozdravitve, je pa učinkovita prva pomoč, dokler se ne spraviš k nekomu na regresoterapijo, ki te bo (v hipnozi ali brez) popeljal lepo nazaj skozi rojstvo v prejšnje življenje, kjer tiči tale nepredelana gmota strahu.
Ko neozaveščen material predelamo, se temna gmota spremeni v svetlo spoznanje, ki s sabo nosi energijsko pretočnost namesto dosedanjih blokad, pogum namesto izmikanja, zrenje namesto mežanja in modrost namesto nevednosti. Fant, splača se!
Pozdravljen,
Če bi sam imel tak problem, bi to vsekakor najprej povedal punci. Mora vedeti in morala bo razumeti. Verjemi da sčasoma bo bolje. Terapije in to – nimam pojma o tem zato ne morem komentirat. Sam sem od začetka (kar par let) imel probleme, da moja ženska občasno smrči in me je to tako motlo, da nisem mogel zaspat. Zdaj – lahko smrči kot medved pa zaspim brez problemov. Včasih me je motlo spanje pod enim kovtrom, ker sem stalno bil le delno pokrit. Potem sem se navadil, da če sem se že prebudil zaradi kovtra, sem ga brez kaknčka slabe vesti vzel kolk sem ga rabil (ne da bi pri tem seveda punco pustil nepokrito). Danes pa spiva itak vsak pod svojim kovtrom. In ker imava ležišče v zadnjem času premehko (bo treba nabavit novega): sem že kdaj vzel armaflex peno in šel spat na parket – pa je razumela. Ah ja in pred leti, ko sva bila še študenta in je bila včasih pri mojih starših na obisku, torej sva bila dva v postelji 90×200, včasih nisem mogel spat ker ni bilo prostora. Sem se komot vstal in šel v dnevno spat. In je tudi razumela. Bistvo spanja je da se spočit zbudiš in ne kje in kako spiš. Če ti paše spat v omari – pa daj. Važno je kaj delaš ko ne spiš, če si takrat vredu fant, partner,… to je važno. Punci stvar razloži, morda bo razumela veliko bolje kot sploh misliš. Vprašaj jo kaj bi sama naredila če bi imela tak problem. Vse finte z uspavalnimi tabletami in to – delaš neumnosti. Pa to da hodiš ponoči okoli,… se ti bo še kaj zgodilo. Pač idi spat v dnevno, ampak povej ji zakaj. In bodi pošten. Razloži ji da ni sama nič kriva, da imaš problem, za katerega pa nisi mogel vedet da ga boš imel. Vse bo še dobro. Če ne prej ko boš star in naglušen 🙂 Malo heca ne škodi.
Nekajkrat na teden spiva skupaj, nekajkrat vsak v svoji sobi. Tako sva ugotovila da nama prija in to spoštujeva. Predlagam da poveš punci, ker sicer si bo tvoje obnašanje lahko povsem napačno razlagala, predvsem pa zato, ker naj bi si partnerji zaupali, tako lepe kot pereče stvari. In če te ne bo razumela? Bolje da se s tem sprijazneš sedaj kot nekoč ko bo morda v vajini postelji še tretji član-otrok. Srečno
Lep pozdrav!
Ko berem vaše pismo, sem pomislila, da gre verjetno za eno od tesnobnih motenj, neke vrste panični napad, saj tudi telo zelo jasno odreagira. Svetujem vam, da obiščete zdravnika, psihiatra. Pri psihiatru je gotovo potrebna obravnava, da se zdravi čisto organsko, kolikor je to potrebno Nato pa iščite pot za odkritje globljih vzrokov ter pot, kako to premagovati oz. s tem na nek način živeti. Priporočam vam terapijo, kjer boste globlje obravnavali problem.
O problemu spregovorite s svojo punco. Sprašuje vas, kaj je to in zakaj greste vstran od nje. Strah jo je, ker najverjetneje pomisli, da odhajate zaradi nje. Razbremenite jo teh strahov. Morda, ko boste punci odkrito povedali, kaj vas resnično muči, se bo del teh strašnih muk sprostilo. Dokler pa problem držite zase, se tesnoba še stopnjuje, saj vas bremeni tudi to, kako bo punca odreagirala, ali bo razumela, bo sprejela..? Bodite odkriti, razumela bo, ker vas ima rada.
Želim vama obema vse dobro v prihodnje.
Sabina Stanovnik
spec. Zakonske in družinske terapije
Pozdravljen!
Tudi sama bi rada poudarila, da moraš nujno punci čim prej direktno povedati, da ne moreš spati, če je še kdo drug v sobi. To bi vsaka normalna punca lahko razumela. Če pa brez pojasnila bežiš v dnevno sobo in se izmikaš razlagam, si bo pa začela sama razlagati zadevo kot da je ne maraš več, imaš drugo, te na njej kaj moti…. skratka bo napletla veliko hujše reči kot je pa tvoja želja po lastni sobi. KAr pogumno, če ji poveš bosta lahko uredila svoje življenje tako, da bo obema ustrezalo.
ko berem vaše odgovore res ne morem biti tiho.
Samo, očitno gre za določeno stisko in anksioznost, ki ti kvari kvaliteto življenja.
Torej, kaj še čakaš?
Rekel si, da se s punco super razumeta – zakaj torej reskirati vajin odnos, ki sta ga toliko časa lepo gradila in vanj vlagala, ga uničevati z neiskrenostjo.
Saj to ni nič takega – gre pač za stanje,neko težavo, s katero se srečuješ in jo želiš rešit. Dosedanji poskusi niso bili ustrezni (ponočevanje ob TV sprehodi…), celo več: težave se lahko prenesejo v vajin odnos na ta način, da bo punca tvoje vedenje napačno razumela, ga napačno interpretirala.
Poišči pomoč – ko bo vse mimo, se boš nad tem le smejal.
Kje? Težave, s katerimi se srečuješ ne rešujejo psihiatri, niti zdravniki. Poiskati moraš psihologa, ki te potem lahko usmeri k ustreznemu psihoterapevtu!
Psihologe najdeš v vsakem zdravstvenem domu in potem naprej.
Pogumno in ne odlašaj. Težavam si lahko kos in zmoreš.
Ni potrebno žrtvovati vajine zveze za to. Iskren pogovor s punco je tvoj prvi veliki korak. Mogoče boš presenečen nad njeno pozitivno in spodbudno reakcijo – nenazadnje: človeku, ki ga ljubiš,želiš navadno pomagati, kajne? Kaj bi ti naredil na njenem mestu? Verjetno bi ji pomagal, kajne?
srečno
Lepo in odkrito si napisal svoj problem. Mislim, da če bi ga
prebrala tvoja punca sploh ne bi imel problema več.Iz napisanega
veje ljubezen do nje, ki pa s spanjem in dihanjem nima nobene veze.
Zakaj hudiča ne bi mogel spati sam če si to želiš…zaradi tega
res ni s tabo nič narobe. Svojo punco boš spočit in naspan lahko še bolj
ljubil…