PRVI POROD-KAKO TO ZGLEDA?
no, pa bom jaz prva:
rodila v ljubljani, brez kakšne analgezije… prišla v porodnišnico 5 cm odprta (sem prišla dol v sprejemno in dihala globoko – sem misla, da sem v prvi fazi – in me tiste, ki imajo spodaj G debelo gledajo, kaj je z mano, pa tud nobena mi ni odstopila prostora – bilo je v čet ob desetih dop). ker ni bilo časa za klistir, sem šla direkt v porodno. in rodila čez 2 uri. meni je bilo lepo, dali so mi umetne popadke, ker svojih nisem imela dovolj močnih in bi se matrala in mi je prav pasalo, da sem potisnila, in se je nekje poznalo.
skratka, nepozabno in prav nasprotno vsemu temu, kar sem pričakovala. pred porodom sem gledala na voxu se mi zdi oddaje mein baby ali neki tazga. tam so vse tok kričale od bolečin in sploh se mi je zdelo zelo intenzivno. moj ni bil tak: kratek in nič kej preveč boleč.
upam še na en tak porod.
No ja, jaz pa lahko rečem ravno obratno od ˝u˝:))
Prišla na rok v porodnišnico na pregled in še popolnoma zaprta, a so na pregledu ugotovili, da mi je počil mehur in mi je po kapljicah odtekala plodovnica. Sama sem jih na to opozorila že pred enim tednom pa so se samo nasmihali, češ, prvorodnica. No ja! Pa grem v porodno sobo, popolnoma zaprta in brez popadkov, hmm. Naredijo klistir in vso proceduro in potem ležim dve uri v porodni sobi nakar se prikaže porodničar in nahruli vse okoli sebe, češ, kaj naj z mano sploh počne. Pa so me poslali na oddelek, kjer naj bi dobila svečko. No, potem se je začelo pa čakanje in zjutraj spet v porodno, tokrat s kar fajn popadki, a odprta komaj 3 cm. No, pa spet cela procedura in da skrajšam zgodbo sva po 12 urah popadkov dobila čudovito deklico;))
Res je, da si takšnega poroda nisem predstavljala, a dejstvo je, da je važno le tisto, kar ti potem položijo na trebuh, to je res nepozabno;))
No, zdaj sem na polovici poti k novemu družinskemu članu in srčno upam, da bo tokrat zgodba bolj podobna ˝u-jini˝, a bo kakor bo, le da bo z nama vse v redu!
Srečno tudi tebi in le pogumno, saj je to pot do naših sončkov, in splača se!!!
lp,
T.
Rodila v Lj, izkušnja pa … hm, v bistvu sem bila zadovoljna, čeprav ni bilo bogvekako sanjsko. Ker mi je odtekla voda, sem šla par dni pred rokom tja in si predstavljala, da bo zadeva potekala hitreje, pa ni. V ležečem položaju so bili popadki hudi od začetka, pa še odpirala sem se ful počasi, verjetno zato, ker sem ležala. Torej me je nočna babica hodila gledat na vsaki dve uri, zraven pa povedala samo, če sem kaj hudo spraševala. zadeva v porodnišnici je od prihoda, do poroda trajala cca. kakih sedem ur in pol. Če te bolj malo opazijo vmes, ker si pač tako neproblematična prvorodnica, potem bom drugič raje malo bolj problematična :)) Po porodu sem se šele spomnila, da bi mi zares lahko pomagali malo učinkoviteje dihati, ker se midva z možem nisva preveč znašla. Kakorkoli, navdušena sem bila pa nad finišem, ki me je najbolj skrbel in je šel skozi v dveh, morda treh popadkih (so babice malo pomagale s pritiskom na trebuh), tak iztis bi vsaki privoščila, sebi pa tudi – čez kakšen mesec, samo kakšno bolj pozorno babico, pa sebi malo več sproščenosti. Zdaj, ko se bliža, postajam kar živčna, se pa zares veselim dojenčka in trenutka, ko ga bom zibala.
Zelo podoben porod kot Minnie. Odtekla voda, bila še skoraj čisto zaprta, malo mojih popadkov, zato so me odpirali kar mehansko (ene 8 ur na porodni mizi), potem dali umetne popadke, in po 4h urah se je rodila naša lučka. Bolelo me je, porod zame ni enostavna izkušnja, je pa nekaj posebnega in neopisljivega, in zato čisto ok! Se da preživet. Dali so masko za dihat in protibolečinsko terapijo v žilo, za katero sem pred porodom mislila, da je ne bom vzela, ampak sem si pri popadkih (imela sem jih iz hrbta in zato me je bolelo) kmalu premislila:)) Priporočam predsvem aktivnega moža/partnerja v spremstvu, da kar sprašujete če kaj ne veste, skratka vse, samo ne bit tiho in se jim pustit, če slučajno naletite na kakšno manj komunikativno babico ipd., meni je ful pomagal, spraševal, hodil iskat babico na hodnik… to je predvsem pri teh daljših porodih smiselno, ker če ne te pustijo tudi po uro čakat v porodni in samo čekirajo CTG na eno uro, dokler popadki niso dovolj močni … Rabiš družbo, če je dolgo:)) SREČNO in predvsem POGUMNO, moja izkušnja je, na koncu vseh koncev, OK:)), in to v LJ porodnišnici (ne boste verjel:)).
ne vem zakaj bi takoj hotele Ea?!!
Nobenea ne bo rekla,da je ni bolelo,ker popadki bolijo ja.In ta bolečina je enaka,kot pred hudo drisko,ko te zvija v trebuhu in boli.
Sem rodila brez kakršnih protibolečonskih sredstev.
Med popadki sem mislila,da bom umrla,ampak se nisem dala.
Ko sem zagledala tisto drobckeno bitje,ki so mi ga položili na trebuh sem si rekla,huh grem še enkrat skozi vse to,ker se splača.
razumem tiste,ki se ne odpirajo in rojevajo po 8 ali 10 ur,da vzamejo da jih ne boli.
Ampak da bi pa kar takoj vzela,ko se še ni nič začelo ,pa ne vidim smisla
samo MOJE mnenje
jaz tebe popolnoma razumem kaj mi hočeš povedat…da poskusi brez, če pa je prehudo pa jo vzame…štekam…samo postopki v porodnišnici so pa drugačni…lahko jo odkloniš, ampak jo moraš na začetku poroda, ker te anestezist ne bo čakal, če si ti predomisliš, pa tudi ko si preveč odprta, ti je več ne smejo dat…midve se zelo dobro razumeva, samo postopek pa ni tak pri nas na žalost…to hočem povedat, zato se pač moraš prej odločit, preden začne porod…
če se pa prej ne vpišeš v evidenco,pa sploh ne moreš do epiduralne.sploh pa zdej neki ne zastopim?!petra,ti si rekla da je bil porod kot da bi te napenjalo pred drisko(kao nič hudega),potem si pa napisala da si mislila da boš kr umrla,ko so se začeli popadki.zdej ne vem al sm jaz čudna,sam ne razumem kak te ni skor nč bolel,če si mislila da boš umrla???
sploh pa ne vem zakaj nekatere tako obsojate EA,a pri operaciji bi tudi zavrnila anastezijo in pri zobarju injekcijo???
Rodila sem v LJ porodnišnici in sem bila zelo zelo zadovoljna z babico in študentko, ki je pomagala pri mojem porodu. Tudi ostali zdravniki so bili zelo prijazni. Vse skupaj je trajalo 6 ur, od tega sem bila v porodni sobi slabe 4 ure. Bila sem že 8 dni čez rok, začelo pa se je s popadki. Bolelo me je zelo, čeprav nisem kričala tako kot se to vidi v raznih filmih. Mi je pa pomagalo, ker je bil prisoten pri porodu moj fant. Dali so mi masko in še neki protibolečinskega. Hujše od samega poroda pa je bilo poporodno obdobje (prvih 6 tednov). Bila sem res čisto na tleh – fizično in psihično in občutkov še zdej nisem pozabila. Ampak bi dala vse še enkrat skozi, ker takšne ljubezni kot jo zdej doživljam do svojega otroka še resnično nisem doživela.
Tudi na oddelku so bile vse sestre (in ostalo osebje) ful prijazne. Nimam nobenih pripomb. Vem pa, da bom v drugo bolj pripravljena na poporodno obdobje.
Lep pozdrav in veliko sreče vsem!