protirakova kura po Rudolfu Breussu
Zanima me, ali ima kdo od vas izkušnje z “celovito protirakovo kuro” Rudolfa Breussa – to je 42 dnevna dieta z zeljenjavnim sokom in čaji. (knjiga: Zdravljenje raka in levkemije, avtor Rudolf Breuss, izdala založba Mavrica Celje).
Prijatelj je namreč zbolel za rakom (maligni melanom) in polega rednega zdravljenja iščemo še razne alternativne možnosti in ta dieta je ena izmed njih. Zdi se mi precej logična razlaga – namreč izstradati je treba vsiljive celice, da odmrejo, ostali organizem pa ob upoštevanju natančnih navodil diete normalno funkcionira. Gre za precej resno in drastično metodo, zato prosim za mnenja in izkušnje ali je korist dejansko večja od tveganja.
Lp
Draga Aneja. Tudi moj prijatelj je pred leti zbolel za malignim melanomom, vendar na zalost je bila bolezen prepozno odkrita in je ni premagal. Tezko mi je zdaj to napisat, toda upam, da ti bom vsaj malo pomagala. Ko je bolezen napredovala in zdravniki niso ponudili nobene moznosti vec, smo iskali vse mozne resitve. Ogromno brali in tako naleteli tudi na Breussa. Odlocil se je, da poskusi. Dieto je v izvedel. Sama dieta je na njega pozitivno vplivala. Ampak po mojem prericanju predvsem ‘duhovno’, ker je v njej videl resitev, se eno izmed zadnjih moznosti za boj proti raku. Imel je upanje, stvari je vzel v svoje roke. Svetujem ti, da se obrnes na kaksno drustvo, kjer se zbirajo ljudje, ki so premagali bolezen. V vsakem primeru je prav, da se tvoj prijatelj dejavno vkljuci v premagovanje te bolezni.
Zdravo!
Leta 2000 smo zvedeli, da ima oče raka in sicer tistega zahrbtnega hitrega napredovalnega. Imel je dve operaciji in sicer prvo na malih možganih in čez tri mesece na debelem črevesju. Zdravniki so takrat rekli, da obstaja možnost ozdravitve. Vendar pa so pri tej zadnji operaciji videli, da ima v telesu polno metastaz. Kirurg nam je takrat rekel, če bi vedel, da je že tako kritično, ga ne bi operiral ker da ga je z operacijo še bolj matral. Kemoterapije niso prijele. Napovedali so mu samo šest mesecev življenja. Takrat se nam je življenje obrnilo na glavo Iskali smo možnosti v alternativi in bioenergiji. Dobili smo seveda tudi to knjigo, ki jo omenjate vi.Ker smo imeli v Kliničnem centru zelo priznanega zdravnika prijatelja, sem ga povprašala za nasvet. Rekel mi je, da naj poskusimo z bioenergijo, če nam bo tako lažje pri srcu, dieto pa ne priporoča, ker je preveč restriktivna in glede na njegovo že tako slabotno stanje. Pa še tak apetit je oči imel.Tega mu nismo hoteli odvzeti. Čez osem mesecev je umrl.
Veš sedaj razmišjlam o tej knjigi, če bi bila tako dobra potem bi lahko vsak ozdravil raka. Kakor se sice spolnim Breuss napisal, da šest mesecev po operaciji ne priporoča te diete in še so nekatere omejitve. Če računate, da še potem se dobi kemoterapija, ki tudi uničuje zdrave celice, potem pa še ti od zunaj omejuješ z hrano, saj telo tega ne more prenesti.
Očeta sem imela zelo rada, naredila bi vse da bi takrat ozdravel (star je bil 60 let)
vendar mi je to dieto preprečeval zdrav razum in temeljit premislek. Tudi vi si vzemite čas in premislite o tej dieti, vašemu prijatelju pa želim, da bi še dolgo živel.
S spoštovanjem, romana
Draga Aneja,
tudi sama se pridružujem mnenju, da ta teorija nima trdnih temeljev. Tarča napada so rakave celice. Te se hitro množijo, načeloma in žal pa se od osnovnih telesnih celic ne razlikujejo preveč. Tiste lastnosti, po katerih se razlikujejo, izkoriščajo medicinske metode zdravljenja. Citostatiki so zdravila, ki napadejo npr. hitro deleče se celice (in z rakavimi vred še krvne in vse ostale bolj živahne, tako da si o stranskih učinkih kemoterapije preberite poročila iz prve roke na tej strani). Tudi obsevanje uniči razmnoževanje – sreča je, da lahko obsevalni žarek vsaj nekoliko usmerimo. Hormonske lastnosti rakov izkoriščamo za zdravljenje s hormonskimi zdravili. Nekateri raki so bogato prekrvavljeni, zato jim s posebnimi tehnikami jemljemo pravico do krvne oskrbe in prehranjevanja (blokada žil). Vse izmed teh metod vključno s kirurško odstranitvijo imajo stranske učinke. Težko si predstavljam, da bi zgolj zaradi “upoštevanja natančnih navodil” diete, ki jo opisujete, odmirale ali stradale samo rakave celice, telesne pa ne. Ob drastičnih dietah, ob katerih izstradamo raka, neogibno izčrpamo celotni organizem. Končno odločitev o tem naj seveda nosi bolnik sam.
Lepo vas pozdravljam,
Irena
Hvala Vam vsem za mnenja in izkušnje.
Tudi meni se zdi ta dieta drastičen ukrep, še posebej takrat, ko je organizem bolan, zato sem spraševala za mnenje. Gotovo je dieta koristna če je organizem močan, mogoče bi bila primerna za hujšanje, ali za odpravljanje manjših težav. Verjetno jo bom poizkusila izvajati sama (preventivno, za čiščenje organizma, izvaja se tri tedne).
Prijatelj ima trenutno terapijo – obsevanje (pred enim letom je to že enkrat »dal skozi«), za kemoterapijo pravijo da ne pride v poštev, obenem se zdravi z bioenergijo. Ima ogromno pozitivne energije in volje do življenja, občudujem ga, meni, ki mi pravzaprav nič ne manjka, mnogokrat zmanjkuje energije že zaradi vsakdanjih problemov (ki so v primerjavi z to boleznijo prave malenkosti ).
Močno želim in upam, da bo zmagal v tem boju, jaz ne zmorem drugega, kot da mu stojim ob strani in prebiram kupe literature in iz nje črpam znanje, izkušnje in voljo, da upanje ni zaman. Imam že nekaj izkušenj, en drug moj prijatelj je pred petimi leti zbolel za limfomom, stanje je bilo zelo kritično, ker so, kljub raznim preiskavam, bolezen pozno odkrili, ampak jo je premagal.
Tudi tokrat upam na srečen konec.
V danem primeru te diete ne bi svetoval iz razlogov, ki so navedeni ze v predhodnih odgovorih.
Mogoce bi lahko povedala kaj vec o prijateljevi bolezni. Kje se razvil primarni tumor, koliko casa je minilo od operacije, do kaksne stopnje je bolezen napredovala, oziroma kje so odkrite metastaze? To me zanima, ker me strah pred ponovitvijo melanoma preganja ze skoraj pet let.
Srecno,
Jože
Pred dvemi leti so mu na ramenu odstranili materino znamenje, ki se je začenjalo sumljivo spreminjati. Naslednje leto se je na istem mestu pojavila bulica, izrezali so jo in istočasno še bezgavke pod pazduho, sledilo je obsevanje, dobival je interferon in vse je bilo ok. do zdaj, ko je na lastno iniciativo želel dodatne preiskave in so odkrili razširjene metastaze v možganih in na hrbtenici.
Borba torej še traja, upam in verjamem v zmago.
Ježe tudi tebi želim SREČNO še naprej in HVALA, kajti veliko sem se naučila tudi iz tvojih odgovorov na tem forumu.
Gospa Irena. Ko berem te zgodbe jocem. Tole pismo pisem samo vam, ker enostavno cutim potrebo, da nekomu spet povem. Naj bo stokrat preklet ta melanom, ki mi je vzel ljubljenega moza pri 34. letih in trem otrokom oceta. Jaz sem se pobrala, zivim, imam celo spet ljubecega partnerja, ampak ta zalost ostaja v meni. In ko sem ga enkrat vprasala kaj si zeli, je rekel, da si zeli plesati na maturantskem plesu. Jocem ko podozivljam, ampak meni bo dano doziveti, verjetno, vse to kar si je on tako zelel. Zato se splaca ziveti.
Vsec mi je tvoje razmislanje o tej dieti. Preprican sem, da v dolocenih primerih lahko celo kaj pomaga, tako zdravim kot tudi ze obolelim od razlicnih bolezni. Stradanje kot preventivna zdravstvena metoda ima namrec vec tisocletno tradicijo. Koristne ucinke so poznali ze v staroindijski in grski medicini. Prav tako vse vere poznajo neko vrsto posta. Tudi danes na taksen nacin zdravijo pod zdravniskim nadzorom mnoge bolezni v razlicnih ustanovah po celemem svetu. Zelo znana je Breussova klinika v Hanovru, ki uporablja za zdravljenje razne diete. Vsekakor pa ima ta metoda svoje omejitve in ni primerna za vsakogar. Irena je lepo povedala zakaj so lahko dvomljivi njeni temelji glede zdravljenja raka. Po mojih informacijah iz neta je zdravljenje melanomov ne uporablja prav nihce!
Da pa stradanje ni primerno za vsakogar ve tudi alternativna medicina. Iz knjige Zdravje, bioenergija, joga, ki jo je napisal znani hrvaski bioterapevt D. Plecko, povzemam naslednje opozorilo:
” Stradati ne smejo osebe, ki imajo maligne ali benigne tumorje, bolezni srca, ce so podvrzene trombozi, imajo krvavece cire, bolezni krvi, akutne plucne bolezni, diabetis, bolezni jeter in ledvic, celebrarne bolezni, bolecine v kosteh, nedavno preboleli infarkt . Prav tako naj ne bi stradale nosecnice, dojece matere in starejse osebe, ki nikoli prej v zivljenju niso uporabljale te metode.”
Srecno,
Jože
Draga Aneja,
Naprej hvala za dodatne informacije o prijateljevi bolezni. Vem, da ti najbrz ni prijetno o tem pisati, vendar jaz sem globoko preprican, da se na izmenjavi izkusenj lahko najvec naucimo. Zal, nas o zivljenju nihče dovolj in pravočasno ne pouči. Učenje na lastnih napakah drago plačujemo in še popravnih izpitov po navadi ni.. Jasno mi je, da je vsak clovek zase svet, da ne smemo delati preprostih preslikav in stvari prevec posplosevati.
Zato vseeno ne zameri moji nadaljnji radovednosti, ker mi ni jasno, zakaj je tvoj prijatelj “na na lastno iniciativo želel dodatne preiskave”? Ali so bile vzrok bolecine in glavobol, slabo pocutje, vidne spremembe?..Mar ni bil po obeh operacijah pod zdravnisko kontrolo? Ce je bil; kako je izgledala in kateri zdravnik (onkolog, kirurg, dermatolog) jo je izvajal? Zanima me kako in s cim so odkrili razširjene metastaze v možganih in na hrbtenici?
Mislim, da si na pravi poti in da je zares tvoj prijatelj potreben tvoje vsestranske pomoci. Najprej in skoraj do konca je potrebno imeti upanje in morata verjeti, da je vsako bolezen mogoce premagati. Kot si opisala, je prijatelj velik borec in taksni zelo tezko klonejo, kljub temu, da je bolezen grozljivo mocna in hitro napredujoca.Kljub statisticno slabim prognozam, vedno in vedno obstajajo izjeme. Iskreno zelim, da taksna izjema postane tudi tvoj prijatelj.
Obstaja cela vrsta koristnih in preizkusenih nasvetov, kako se boriti z rakom. v glavnem so bili ze veckrat povedani na tem forumu. Jaz se trudim osvojiti pozitivno mišljenje in se cimbolj razbremenjevati stresa Res mi ne uspeva vedno, zdi se mi pa da sem le naredil nekaj korakov v tej smeri. Eden od njih je zacetek ukvarjanja z vadbo joge.
Srecno,
Jože
Dragi Jože,
res je, težko pišem podrobnosti, vendar vem, da je treba izmenjavati izkušnje, in to je tisto, kar vsi potrebujemo, da se lažje borimo, in da se kaj naučimo o življenju, če ne drugega, da ga začnemo neizmerno bolj ceniti, in s tem vse, kar nam je vsakodnevno podarjeno, s hvaležnostjo sprejmemo, uživamo in delimo z ljudmi, še posebno s tistimi, ki jih imamo najbolj radi.
Prijatelj po prvi operaciji (odstranitvi znamenja, pred dvemi leti, pri starosti 36 let) ni imel nobene zdravniške kontrole, ko se mu je na operiranem mestu pojavila sprememba -bulica (pred enim letom) je spet poiskal zdravniško pomoč, po tej operaciji pa so se začele redne kontrole. Od druge operacije in obsevanja do zdaj je minilo deset mesecev. Redne obdobne kontrole, niso pokazale posebnosti. Prijatelj je na lastno iniciativo želel magnetno resonanco glave, po nasvetu znanca, ki je imel svojca, ki je za posledicami te bolezni umrl, in mu je ta znanec priporočil, naj preventivno zaprosi za to preiskavo, ko so mu jo naredili (sicer ni nihče oporekal, da ne bi) se je pokazalo, da ima »nekaj« v možganih, zato so ga potem naročili še na CT glave, kar je potrdilo prejšnje ugotovitve. Z navedenimi izvidi je nameraval na redno kontrolo k svojemu onkologu, vendar ga je že pred tem zdravje neprijetno presenetilo, po nekajdnevnem stopnjuočem glavobolu, in bolečinah v križu, je nenadoma »padel« v nezavest. Urgentno so mu nudili pomoč na internem oddelku, po predloženih izvidih s prejšnjega zdravljenja, nadaljujejo zdravljenje na onkologiji (tja je prišel nekaj dni pred naročeno redno kontrolo). V vmesnem obdobju ni imel posebnih težav, razen občasnih bolečin v križu, ki jih je pripisoval občasni fizični obremenitvi. Sicer je ves čas, odkar je izvedel za diagnozo skrbel za redno fizično aktivnost, še posebej pa se je posvečal pozitivnemu mišljenju.
Se opravičujem, ker stanja nisem opisala strokovno, tudi z prijateljem se še ne poznava zelo dolgo in zgodovino poznam, kolikor mi je situacijo sam opisal. Dobro pa sem spoznala, da je resnično velik borec in izredno pozitivno usmerjen. Jaz sem tista, ki sem resnično zaskrbljena, tudi zaradi statistično slabih prognoz, vendar vem, da obstajajo izjeme, zato upam…
Življenje me je naučilo tudi to, da bolečina, ki jo delimo, izgublja svojo moč, postaja manjša, lažje jo prenašamo, srečo, ki jo delimo pa se množi. In veliko je poti … upam in želim, da bi našli pravo…
Besedi srečno in zdravo, ki jih mnogokrat tako avtomatično izrekamo v določenih trenutkih, jemljem zelo konkretno in zelo resno.
Torej srečno in zdravo,
Tebi Jože, mojemu prijatelju, meni, vsem tistim, ki so podobno “gorje” že preživeli, vsem tistim, ki se trudijo, pomagajo, lajšajo bolečine, zdravijo, svetujejo (hvala Irena), …
Draga Aneja,
Hvala ti za trud, ki si ga vlozila v obsiren odgovor in zares pozitivno razmislanje. Ves, taka pisma rad veckrat preberem. Preprican sem, da si s svojim odgovorom pomagala se komu. Kot sem zapisal ze prej, ne gre, da bi pri tej bolezni stvari preprosto preslikavali, lahko pa nas podobnost ali podrobnost opozori na tisto, kar bi sicer spregledali. Zdi se mi, da ta forum bere sirsi krog ljudi kot bi lahko sklepali po pisanju. Obravnava pac prevec bolece stvari, zato marsikdo ne zmore napisat tistega kar ga tezi.
Aneja, srcno upam, da se tudi v bodoce se beremo. Se enkrat hvala, z zares veliko zeljo, da tvoj prijatelj zbere moc in premaga “zver”. Bodi mocna in hrabra! Tvoj prijatelj zdaj nujno potrebuje trdno oporo. Ceprav tebi na zunaj kaze moc in optimizem, se skoraj gotovo v sebi bori z utrujenostjo, dvomi in malodusjem in obupom..
SRECNO,
Jože
Draga ave!
Da, to so presunljive zgodbe. Mnogi živijo, ne da bi se zavedali dragocenosti življenja in njegove krhke minljivosti. Pridemo na svet, nekateri zrastejo v zlovoljne ljudi, ki nimajo časa za bližnje, nergajo, morda kopičijo materialne dobrine, včasih niti ne odkrijejo, da bi lahko bilo kako drugače. V življenjsko potovanje smo vrženi brez zagotovil, brez zavarovalnih polic, brez bonus točk (res pa je, da karte za to potovanje ni bilo treba plačati). Vse zlo se lahko zgodi dobrim ljudem. In vendar – naj bo to potovanje priložnost. Svoje življenje napravimo smiselno s tem, da ga obogatimo in najdemo v njem drobne radosti, najsibo to sončni žarek, izlet s prijatleji, tolažba nekoga, ki je v stiski, preprosta družinska večerja. Če smo imeli priložnost za take trenutke, je naše življenje lepo, če smo ga obogatili še komu, je izpolnjeno.
Lepo vas pozdravljam!
Irena
Irena, res iskreno sem ti hvalezen, verjamem, da enako kot vsi bralci tega foruma, za vse zdravniske nasvete, ki nam jih dajes. Vem, da zato porabis veliko svojega casa in se zato odrekas mnogim drugim radostim zivljenja. Mnogokrat sem se vprasal zakaj to delas. Tvoj odgovor “zivljenje napravimo smiselno” zelo nazorno odgovarja na moje vprasanje.. Se lepse kot zdravnika, te je brati kot custvenega cloveka. Ljudje v nasi medicini tako malokrat srecajo toplo clovesko besedo.. Zivljenje spremenja vse ljudi, tudi zdravnike, zato mocno zelim in upam, da ostanes se dolgo taksen človekoljub in entuziast kot si sedaj..
Zelo dobro se namrec spomnim mrtvila na forumu, dokler nisi prevzela vloge moderatorja. In tudi tistega Primozevega vprasanja v maju 2001:”rad vedel ali se vama kdaj zazdi, da bi bilo bolje, da bi človek o teh stvareh vedel manj, saj bi na ta način verjetno bolj mirno živel.” Jaz ne bi..
Glede na vse odgovore, ki sem jih prebrala na tole temo, se kar nisem mogla odločit ali ti napišem ali ne- da poznam najmanj tri ljudi (sigurna sem, da jih je dosti več, a jih nisem iskala. na te sem pač naletela), ki so se dejansko ozdravili s postom po Breusu. Šlo je za genitalnega raka, levkemijo in raka na jetrih. V enem primeru vem, da je celo uradno v zdravniškem kartonu napisano “ozdravitev po Breussu”.Vem tudi za ozdravitve melanoma v kombinaciji z alternativo (zdravo prehrano, sokom pšeničnih bilk in podobno..)
Vendar taka reč ni preprosta in ni za vsakogar. Iizpolnjeni morajo biti določeni pogoji (sama sem malo raziskovala te stvari zaradi svojega zdravja), med drugim močna vera v to, kar delaš. Mislim, da je ozdravitev vedno splet večih okoliščin- najboljša je kombinacija klasičnega in alternativnega zdravljenja, tako da en podpira in dopolnjuje drugega.
Za sok pšeničnih bilk sem prvič slišala (in ga tudi okušala) na predavanju mag.Iztoka Ostana v Vodnikovi domačiji. S seboj je imel dva platoja mlade pšenice in “stiskalnik” ter natančno razložil kako se jo vzgoji. Okušali smo sok in tudi požvečili malo bilk.
O tem bi ti on sam največ povedal, bilo pa je tudi že objavljenih par člankov o tem kako se sok in pšenico samo pripravi. Če mi pošlješ naslov, ti lahko pošljem kopije, jih imam doma.
Sok je izredno krepilen in daje človeku odpornost in moč, da se lažje bori proti bolezni.Sok pšeničnih bilk je v bistvu t.im. “živa voda”, ima zelo negativen ORP.
Vidim, da je moj naslov pošte narobe. Pravi je: [email protected]
LP Daisy
Pozdravljeni!
Pred tremi leti so prijateljici odkrili metastaze na jetrih, naprej naj bi jo onkološko zdravili čez dober mesec. V tem času je prijateljica izvedla tritedenski post po Rudolfu Breussu, ko je prišla naslednjič na pregled o metastazah ni bilo več nobene sledi. Sedaj je že več kot tri leta od odkritja bolezni in ona je popolnoma zdrava, moram pa omeniti da še vedno redno (preventivno) izvaja omenjeno dieto! Veliko ljudi jemlje raka kot slučaj (pač nisem imel sreče), do rakavih obolenj pride takrat ko je organizem zastrupljen, ko naše celice več niso sposobne samoočiščevanja, zato je dragi moji zelo pomembno kaj, kako in koliko damo v usta. Poizkusite jesti čim več svežega sadja in zelenjave,jejte žita in oreščke, pijte veliko vode in čajev, izogibajte pa se maščob in sladkorjev ki hranijo rakave celice. Naučite se tudi metod sproščanja, kot so razne dihalne veje, meditacije, bodite fizično aktivni in naj vas prevevajo pozitivne misli.
Veliko sreče in poguma vsem skupaj,
Lea
No, upam da je tako kot z Leino prijateljico tudi z mano. Predskoraj 5 leti so mi odkrili raka na dojki, z operacijo odstranili četrtino in vse bezgavke (2 pozitivni), kemoterapija in obsevanja. Leto po končanem zdravljenju sem izvedla Breussovo kuro in lahko rečem samo dobre stvari o njej – odlično počutje, veliko več energije itd. Zdaj jo ponavljam vsako leto, preventivno, saj sem zdrava. Ne verjamem, da gre le za vero, se pa strinjam, da ni primerna za vse, zagotovo pa nikakor ni primerna za čas po zdravljenju oz. v akutnem stanju bolezni. Kot preventiva pa je super. (No, pa še shujšaš nekaj … :-)) Tudi z vsem ostalim, kar je napisala Lea, se strinjam.
Pozdrav vsem, AjdaK