Profesor filozofije je stal pred razredom. Pred seboj je imel nekaj stvari.

Ko se je pouk začel, je brez besed vzel velik prazen kozarec od majoneze. Napolnil ga je z večjimi kamni premera približno 5 cm. Vprašal je študente, ali je kozarec poln. Strinjali so se.

Profesor je vzel posodo z manjšimi kamenčki in jo zvrnil v kozarec. Na rahlo ga je pretresel. Kamenčki so se seveda skotalili v prazne prostore med kamni, ki so že bili v kozarcu. Potem je ponovno vprašal študente, ali je kozarec poln. Zasmejali so se in se strinjali.

Profesor je z mize pobral škatlo z drobnim peskom in ga stresel v kozarec. Seveda je pesek zapolnil vse prostorčke, ki so že bili na voljo.

“Zdaj,” je rekel profesor: “Želim, da spoznate, da je to vaše življenje.

Veliki kamni so pomembne stvari – vaša družina, vaš partner, vaše zdravje, vaši otroci, vaši prijatelji – stvari, ki ostanejo, tudi če je vse drugo izgubljeno, vaše življenje je še vedno polno.

Manjši kamenčki so druge stvari, ki štejejo, kot vaša služba, vaša hiša, vaš avto.

Pesek je vse ostalo, manjše stvari.

Če daste v kozarec najprej pesek, potem v njem ni prostora za manjše in večje kamne. Isto velja za vaše življenje. Če porabite ves svoj čas in energijo za majhne stvari, nikoli ne boste imeli prostora za stvari, ki so za vas resnično pomembne. Bodite pozorni na stvari, ki so odločujoče za vašo srečo. Igrajte se s svojimi otroci.

Vzemite si čas in pojdite na zdravniški pregled. Peljite partnerja na ples. Poveselilte se s prijatelji. Vedno bo še dovolj časa za delo, čiščenje hiše. Najprej poskrbite za kamne – za stvari, ki resnično
štejejo. Postavite si prioritete. Vse ostalo je samo pesek.”

Toda potem …

Nek študent je vzel kozarec, za katerega so se že prej študenje in profesor strinjali, da je poln, in zlil vanj kozarec piva. Pivo je zapolnilo še vse ostale prostorčke in resnično napolnilo kozarec.

Nauk te zgodbe je: vseeno kako polno je vaše življenje, vedno je prostora še za kozarec piva.

Seveda bi lahko bila tudi voda..pač anekdota o pivu velja za tiste, ki bi v svoj kozarec nalili pivo.
Zgodba mi je bila kar všeč in zelo “slikovita”… konec pa se mi zdi nekako ironičen, oz. malo mimo bistva. Torej je pivo še najbolj nepomembno…

Ž
Kaj bi šele bilo, če bi dodali kozarec Refoška, saj bi spremenili barvo celotni vsebini kozarca – življenja.
P

Po mojem mnenju ima Refošk resnično nekaj magičnega v sebi. Nobeno drugo vino name ne vpliva tako. Nekako razvedri, umiri in zasanja me hkrati. Pijem ga vedno le v dobri družbi in čisto počasi. Zdi se mi, da me kar ponese proti Primorski, kamor me vedno bolj vleče.

Pozdravljena
Lahko kaj prideš k meni na Refošk na primorsko. Ha boš povedala, da se hecam ne zame je isto Refošk zelo dober kot praviš, da ga rada spiješ v dobri družbi in počasi, enako istega sva mnenja. Pridi kaj na primorsko in ti pošiljam veliko primorskih pozdravov. Anita

Ž
Bravo, Majda, to je beseda. Pri pitju Refoška pa bi ti priporočil še pršut ali pa domačo salamo, po možnosti izdelano iz divjačine. K vsemu temu pa obvezno še olive ( zelene ali črne – vseeno ). Kruh, ki spremlja ta obred pa mora obvezno biti pečen doma, svež in črn.
P

Že tretjič v zadnjih nekaj dneh, na popolnoma različnih mestih, srečujem tole zgodbo. Mi je že malo sumljivo, da si jo ni izmislil kakšen oglaševalec. Tem vse prav pride. Naročniki bi lahko bili pa pivovarji. Da bi bili filozofi, ne verjamem…

Zgodba se mi zdi zanimiva, ker se izpeljave kar ponujajo. Na primer, če hočeš v kozarec, poln peska, spraviti še kakšen kamen, je treba ven zmetat en kup drobnarije…

No, Primorci so, tako ko zmeraj, v tem pivoizmu takoj razvili svojo smer. Jaz ostajam pri Merlotu, je pa res, da nisem Primorc… :o)

Jaz bi dala zraven Sivi Pinot. Črnih in rdečih vin ne prenašam, prisegam samo na bela.

LP,Kaja

Hvala Anita in Gabrijel; sta mi kar polepšala dan in vzbudila apetit! Sicer se vedno bolj nagibam k brezmesni prehrani, a pršut je zakon. Narezan čisto na tanko in ovit okoli olive. Poleg pa na kocke narezan močno popopran sirček z orehi. Na en deci Refoška grem pa kar zdaj!

Ja, ko gra za bela, kaže da imava isti okus.

Vse isto – le da glasujem za teran !
Sem pa po rojstvu Dolenjka , po prebivaliscu pa Primorka !
LP Andrejka

Jaz sem pa bolj za jagodni sok (Fructal). Kaj hočeš, alkohol mi nikoli ni potegnil.

Mmmm!
Tudi jaz sem za bela vina! Najraje pol sladka, kakšen Chardonney ali Renski rizling. Mora pa bit pozna trgatev. Drugače ima čuden okus.

Tudi jaz sem bolj za nealkoholne pijače, ampak včasih pa zapaše kakšen kozarec. Drugače pa prisegam na domač bezgov sirup, ki ga naredi moja tašča.

Merlot Goriška brda rules!!!!!!!!!!!!!!

Jaz sem pa kar za navadno vodo izpod pipe:))))))))

Oprosti..sam kolikor je meni zanano črnih vin sploh ni.

Meni pa se je škoda omejevati. Vse je stvar trenutka, priložnosti, hrane, družbe.
Sicer pa je bilo verjetno tu veliko manj pomebna sama pijača, kot enostavno tisti trenutek, ko se enostavno ustaviš in si vzamš čas….no za pivo:)))