Prošnje za donacije

Večkrat vidim na cesti, kako ljudje prosijo za donacije za razne “nujne operacije” zase ali za svojega otroka. Tudi mene so že večkrat (včasih prav vsiljivo) prosili za pomoč v denarju. Denarja jim nisem dal, ker imam slabe izkušnje s takimi donacijami, poleg tega pa sem tudi sam v socialni stiski, pa še invalid povrhu in rabim denar za invalidske pripomočke… Žal pa moja invalidnost na prvi pogled ni vidna (gluhota – mnogi je ne smatrajo za invalidnost, kar je pomilovanja vredno).

V raznih občilih tudi vidim, kako razne dobrodelne organizacije in ljudje trkajo na našo vest, da bomo dali kakšen dobrodelni prispevek, pri tem pa pozabljajo, da ljudje največkrat zato ne donirajo, ker:

1) so tudi sami v socialni stiski:
– so brezposelni,
– so žrtve mobinga v službi in v strahu pred izgubo službe,
– podjetje, v katerem so zaposleni, je v težavah in se zato bojijo za službo,
– doma imajo otroke in brezposelnega partnerja in komaj shajajo s plačo in nekaj mizernimi dokladami,
– denar varčujejo za nujno obnovo stanovanja ali za nujen nakup večjega stanovanja (ker je pretesno za vse),
– so študentje, mnogi brez štipendije in v privatnem stanovanju z visoko najemnino,
– so invalidi (so tudi invalidi, ki nimajo invalidskega vozička, ki se jim na prvi pogled nič ne pozna, rabijo pa drage pripomočke in draga zdravila za lajšanje njihove invalidnosti),

2) imajo slabe izkušnje z dobroto:
– nekomu so želeli pomagati, pa jih je nato okradel,
– nekomu so pomagali, pa se je nato izkazalo, da je denar porabil za pijačo, cigarete, igre na srečo, ipd,
– se še spomnite afere Rdeči križ?,

3) tisti, ki želijo pomoč (donacijo), imajo nemogoče pogoje:
– tisti, ki želijo pomoč (donacijo), si določijo minimalen znesek te donacije, tako da ne moreš prispevati npr. le 1 EUR, kolikor ti trenutno dopušča denarnica (da ne govorim o tem, da hočejo to donacijo takoj, ne glede na to, da ves denar, ki ga imaš pri sebi, rabiš za plačilo položnic za elektriko, ogrevanje, vodo, odvoz smeti, najemnino in druge nujne reči),
– tisti, ki želijo pomoč (donacijo), hočejo številko tvojega transakcijskega računa ali pa kar številko kreditne kartice, nekateri hočejo celo, da jim kartico izročiš,
– tisti, ki želijo pomoč (donacijo) niso zadovoljni, ko jim daš 2 EUR (bivših 500 SIT),

4) Mnogi ljudje tudi želijo pomoč (donacijo) za tisto, kar pri nas, v Sloveniji, plača obvezno zdravstveno zavarovanje. Zdravljenje raka, očesne operacije, ipd, pri nas v celoti plača obvezno zdravstveno zavarovanje. Kakor jaz vem, so pri nas vsi ljudje obvezno zdravstveno zavarovani. Donacije za tovrstne namene ni smiselno dajati.

Pozdravljeni!

Vse kar ste napisali imate prav, dodala pa bi samo še en primer, ki se mi je vtisnil v spomin: namreč, prošnja dveh staršev za prispevek finančnih sredstev preko dobrih ljudi za operacijo njune hčerke, ki je imela raka. Operacija bi bila v Sloveniji. Na ta dopis, ne vem kje sem to vse zasledila, je odgovorila zdravnica pediatrinja, da je to nesmiselno, saj so otroška zdravljenja v celoti oproščena plačil s strani staršev in da so operacije za rak in zdravljenja, brezplačna. Takrat sem pomislila, saj res, vsaj to pri nas deluje, to obvezno zdr. zav., če že plačujemo še dodatnega in večkrat ZZZS ne pomaga pri plačilu nujnih zdravil, diet, terapij, da ne omenjam invalidskih pripomočkov.

Lep pozdrav! TINA