Prosim za pomoč! fant se drogira
@dreams: vsak dan se vprasam kaj mu je tega treba, ZAKAJ? Zakaj ne vidi kako je svet lep tudi, ce nisi zadet? Zakaj…in se sto vprasanj.
Ce ti lahko povem…moj fant je prvotno ostal na tem, ker mu je bil takrat lajf cist bedn, ni videl nobenega smisla, vse je bilo v *****. Zakaj je vzel zdaj? Zaradi istega vzroka…skregala sva se, ni prenesel…in to v bistvu mene obtozuje, ceprav vem, da je to samo fasada!
Dejstvo pa je, da se zdaj samo zdravi…ko mi je opisoval krizo, ki nastane ob prenehanju, grozljivo. Ko sem brala na netu kaj vse jim to dela…nic cudnega, da jim je lazje ostati na tem, ker enostavno nimajo dovolj mocne volje, da bi se spoprijeli s tem…malo sem zasla s teme, pa vendar…upanje umre zadnje.
Draga dreams!
Vsa ta tvoja vprašanja sem že tudi jaz ničkolikokrat premlela. Hodila sem po policiji, tožarila dilerje. Povedala kje se shajajo……so dvakrat prileteli s policijskim avtom, ravno toliko da niso vklopili še sirene. Očitno naša plicija ni ravno zainteresirana za lov na dilerje. Samo velike ribe hočejo.
Sodni mlini tudi prepočasi meljejo……tako da se našega pravnega reda nihče več ne boji.
Zastopim tvoj obup. Dreams tvoji dnevi bodo polni nihanja. Enkrat optimizem, da lahko kaj storiš, drugič te grabi obup nemoči. Sama občutim enkrat moč levinje, drugič sem pa kot prestrašeno jagnje. Ne vem več, ali je dobro nekoga siliti v zdravljenje, mu skoz in skoz dopovedovati da tako življenje nima smisla. Moja hči se sedaj niti javlja ne več na telefon, ker pravi, da skoz eno in isto gonim “zdravljenje”. Priporočam ti, da se pozanimaš kam bi svojega fanta vtaknila, kakšno zdravljenje bi bilo tisto, ki bi zanjga prišlo v poštev in medtem ko ga pregovarjaš pripraviš vse potrebno za hitro intervencijo v kakšno skupnost ali komuno. Tako, da ko bo enkrat šibak in bo morda pristal na kakšno zdravljenje takoj telefonsko številko streseš iz rokava in ga po hitrem postopku kam spraviš. Saj sama vidiš da pregovarjanja ne peljejo nikamor, le še bolj si ti obupana. Je pa nekaj res, četudi pogovori ne zaležejo, vsaj recimo meni dajo občutek, da sem spet ponudila roko, da sem iztisnila iz sebe vse kar sem lahko.
Dreams popolnoma prav imaš glede tega, da bi moralo več bivših zasvojencev tukaj gor povedati o svojih občutkih, ko so jih drugi hoteli spraviti k pameti. Kaj je navsezadnje koga spravilo na pravo pot. Kakšno dejanje bližnjih, morda beseda, samo pogled………Vsaka taka izpoved, bi vsem nam, ki smo sopotniki naših dragih skozi življenje prišla še kako prav. Ali morda preveč čakamo, ali si morda potihem narkoman želi, da bi ga svojci kam zaprli…………kdo ve kaj jim po glavi hodi na trenutke, ko jih svojci nagovarjajo k zdravljenju. To bi morali mi slišati iz pravih ust.
Veteranka mi je nekoč opisala zelo dobro svoje razmišljanje. Pa razmišljajo vsi enako?
Če mi daš svoj email, ti opišem še neko zadevo in se potem odloči če boš šla tja ali ne. Mislim pa da ni dobro, da na javnem delam reklamo.
Draga Dreams, ne, nimam popolnoma nobenih osebnih izkušenj z drogami in narkomani. A zdi se mi, da je v človeški naravi vsesplošno prisotno dvoje:
1. človeška šibkost, ki te vleče in vleče v neko odvisnost, pa naj bo to alkohol, droge, prenajedanje, kajenje, lenoba… in to mislim, da je osebni problem. Cel svet ti lahko pomaga, a prvo mora v glavi ti narediti “klik”, pojaviti se mora vprašanje “kaj sploh hočem, a to hočem” in potem se mora nabrati energija za spremembo – IN ŠELE TAKRAT TI OKOLICA LAHKO POMAGA. Te vspodbuja, bodri, so ti v oporo. Morda se ti zdi primerjava neprimerna, a tako je z mojo kilažo in hujšanjem. Vsa ogledala na svetu so mi kazala mojo podobo, pa sem se skrivala, čutila v sebi ogrooomno nezadovoljstvo (24 ur na dan), poslušala dobronamerna prigovarjanja ljudi, ki me imajo radi…..nič….nič……….dokler ni prišel nek dan, ko sem pač se odločila nekaj narediti.
2. človeška nagnjenost po izkoriščanju. Nagnjeni smo k temu. Nagnjeni, da prevalimo na drugega kakšno delo, da mož prevali domača gospodinjska dela na ženo, otroci odgovornost zase na starše, …….ko stegneš prst, te kmalu zagrabijo za roko. Tako je to, zgražanje je čisto neprimerno. Vsak mora pač POSTAVITI MEJE do kod nekaj sprejema in OD KOD NAPREJ PA NE. Kaj je tisto, kar ne bo preveč prenašal, pa konec. če meja ni, se kmalu lahko znajdeš v vlogi nekakšne žrtve partnerja, otrok, družine, a KRIVDA JE TVOJA. Ti to dopuščaš in jim pomagaš. IN SI SOODGOVOREN ZA TO STANJE. Niso samo oni grdi, ker so takšni, ti pa tako zelo dober, neee. Jaz osebno ne marem žrtev. Se mi zdi, da kar malo uživajo v tej svoji vlogi in to mi ne deluje zdravo. Človek mora dvigniti glavo in dati toliko nase, imeti toliko ponosa, da si reče – tega mi pa NIHČE ne bo delal, zaradi SEBE ne smem pustiti, da mi to delajo. To je ponos. In človek ga mora imeti. Zato ne verjamem v žrtve družine, pa žene, žrtve svojih nevrednih mož – ne, vsaka je imela možnost ukrepati, pa ni, je raje sklonila glavo in trpela. In po možnosti s tem uničevala svoje otroke…
Sklep: ti bi želela, da neha, a on bo nehal KO in ČE bo sam hotel. Morda se to nikoli ne bo zgodilo, morda pa jutri. Morda mu sploh zares ne pomagaš, ko si ljubeče in požrtvovalno ob njem, ker ve, da ima oporo. Morda bi bilo zanj dobro, da zdrkne na tla, trešče ob tla – in se bo morda šele potem lahko pobral?!? Tako pa ga ti nekako držiš pokonci in ON TO VE. In to seveda zavestno ali ne izkorišča – kar ni za obsojati, veš, tako to je.
Kaj ko bi se odmaknila stran in pogledala kako bo potem z njim? Morda ga bo to na začetku zelo deprimiralo, a v zavesti se bo pa le izkristalizirala misel – SEDAJ SEM PA SAM, LE OD MENE JE ODVISNO, NE BO MI VEČ POMAGALA.
ne vem.
Poskrbi zase, to je glavno – ti si glavna. Nikoli ti ne sme biti cilj v življenju, da dihaš namesto drugega, ampak da drugi uživa v sozvočju s tabo. Vsak sam in oba skupaj – to je pravi užitek.
Drži se!
Sla sem na posvetovanje v enega izmed drustev za pomoc odvisnikom v LJ. Prva stvar, ki jo je gospod predlagal in za katero je preprican, da bo edina delovala je, da mu postavis pogoje, ki se jih moras striktno drzati. Meni je predlagal (glede na to, da se je moj fant sam odlocil za metadon in je preprican, da zeli nehati), naj ga spravim v kaksen program (ne komuno), ki mu bo pomagal, da zacne z drugacnim zivljenjem. Popuscanje je voda na njihov mlin…pa me je vseeno strah…
Najvecji problem pri vsem skupaj se mi zdi ta, da odvisniki sploh NOCEJO nehat…menda sem bila edina v celi skupini, katere fant se je odlocil nehat, vsi ostali so prisli z vprasanji kako jih prepricat.
Poskrbi zase, to je glavno – ti si glavna. Nikoli ti ne sme biti cilj v življenju, da dihaš namesto drugega, ampak da drugi uživa v sozvočju s tabo. Vsak sam in oba skupaj – to je pravi užitek.
Deloma drži. Morda takrat ko gre za partnerstvo. Če pa je po sredi tvoj lasten otrok……pa ga ni da bi poskrbela zase in jaz sploh več nisem glavna. Glaven je moj otrok. Mimo tega ne morem in nobeno prigovarjanje ne pomaga.
Elena: bila sem presenečena nad tvojo objavo. Res dobro napisano. Lahko rečem, da sem ostala brez besed.
Obupana_mama: res je. Moje razpoloženje zelo niha. Danes sem na svoje presenečenje zelo vesela, niti malo zagrenjena, čeprav niti ne vem v čemu je ta vzrok.
Moj email je dodan.
Lep dan vsem skupaj 🙂
Zdravo Dreams!
Rada bi ti povedala svojo zgodbo. Tudi jaz sem spoznala fanta z katerim sva se v nekaterih stvareh kar dobro ujela. Njegov problem pa je bila droga in sicer priznal mi je da je na heroinu. Rekel mi je, da se ob meni počuti močnega in da se ne bo več drogiral in da mu veliko pomenim. Nisem se hotela slepo spustiti v vezo, vendar sem si rekla da mu dam priložnost in če ga enkrat dobim zadetega grem. Nekaj časa je zdržal brez droge a kasneje je začel spet vedno globlje padati v drogo. Velikokrat sem opazila da je zadrogiran, vendar mi nikoli ni priznal, ni sem pa ga hotela po krivem obtožiti. Po nekaj mesecih ko je res globoko zabredel v drogo pa mi je le priznal. Sama pri sebi sem si mislila, da temu človeku ni več pomoči in da nimam z njim kaj več početi. Ko sem šla do njega, da se poslovim mi je gospa, ki sem ji zupala svoje težave poslala video kaseto na kateri je predstavljena skupnost za zdravljenje odvisnosti Cenacolo in sva si jo z fantom skupaj ogledala. Kaseta je oba navdušila in smo se že naslednji teden podali na pripravne kolokvije za vstop v skupnost. Fant je po dveh mesecih priprav vstopil v skupnost in sedaj v njej biva že več kot dve leti.
Rada bi ti še povedala, da po mojih izkušnjah ti bo fant vse obljubil, da te nebi izgubil, vendar je za njega rešitev samo komuna. Pa ne zato, ker se noče odvati droge ampak ker se je ne more. Takih zasvojencev, ki jim uspe brez komune je zelo malo.
Če bi me rada kaj vprašala mi lahko pišeš!!!
Jst ga razumem…sej si mu pomebne ampak droge tudi…odvisno kaj jemle ce travo lahka neha kadar hoce ampak to more bit sam preprican sam ni more zadat ta cilj…ampak zakaj bi?(ker te trava sproca,pozabis na probleme,na osebe k ti tezijo okoli tebe…sprejmi ga teksen kot je saj onzeto od malega pocne vem da birada pomagala ampak tudi jst bi zavrnila zdravljene ce smo ze pri tem…npr bolj je da mi reces da naj npr proba cim majn npr na vsake 3dni ali pa vec dni ko zdrzi brez bolje je…