Prosim za pomoč.
Sprejemanje drugačnosti je ena redkih sposobnosti še bolj redkih posaneznikov. Je pa bistven del kvalitetbega odnosa, ki ima potencial obstoja na dolgi rok.
Brez tega je odnos obsojen na propad.
Naučita se skozi pogovor in dejansko poslušanje drug drugega spoznati SEBE in tudi partnerja ter sprejeti da smo si ljudje RAZLIČNI in da je DOVOLJENO razmišljati, fantazirati, sanjati pravzaprav o VSEM.
V domišljiji ne kršimo zakonov, ne izvajamo kriminalnih dejanj, smo lahko absolutno svobodni. In še to: domišljija nujno nima veze z realnostjo in dejansko željo po njeni uresničitvi.
Zgroženost, razočaranje, ker partner nima enakih fantazij kot vi, je pravzaprav vaš problem, zakaj tega niste sposobni sprejeti. Ni potrebe da razumete in vam mora biti vsec, je pa ključno da sprejmete dejstvo, da smo si ljudje različni.
Kar je povsem logično in normalno, kot smo si različni gensko, vzgojno, znacajsko itn.
Predsodki, zgražanje (kar JE obsojanje), razni samooklicani nazivi, omejuje predvsem vas same in vas zaklepa v majhen črno beli svet, kjer prestrašeno čepite v kotu in čakate da vam ga vsaka naslednja drugačnost in različnost še malo bolj zmanša in osiromaši ter vam zategne okove strahu še bolj in vas odmakne v temo in sovraštvo.
Nič kaj veze z ljubeznijo in svobodo, ane?
[/quote]
Se strinjam z Lea. Vsak človek ima svojo osebno pravico, gledati kar želi. Zgražajo se pa taki, ki pri sebi nimajo pospravljenega podstrešja. Biti drugačen je osebna pravica. Pika.
Se strinjam z napisanim, glede kogarkoli, ki je v karkoli prisiljen in ne soodlača (tega ni zmožen, sposoben ali mu ni dovoljeno), da je definitivno nedopustno in tudi ljudje, ki v tem ne sodelujejo aktivno, neposredno, niso popolnoma nedolžni, ampak so vsaj delno sokrivi.
Kar pa me moti, gledano družbeno sprejemljivo oz. nesprejemljivo in ne-obsojajoče pa je dvoličnost med človeškimi zlorabami med deviacijami v seksualnosti napram deviacijami do človeškega življenja nasploh.
Ali z drugimi besedami: med vojno je pobiti (in tudi mučiti) čimveč “sovražnikov” junaško dejanje, ubiti človeka (tudi če je ta hud kriminalec, psihopat) pa velja za umor.
Če se vrnemo na pasivnega opazovalca, ki ne počne ne eno ne drugo, ne sodeluje v pobijanju, niti v pornografiji nobene vrste;
Akcijske in vojne filme lahko mirno gleda, brez slabe vesti, da je z gledanjem “sokriv” ali kakorkoli “zaslužen” za spobujanje nasilja, medtem, ko gleda ali pogleda živalsko pornografijo pa je ožigosan za hudega nenormalnega prestopnika (v kontekstu avtorjevega zgražanja nad partnerico)?
Se vam ne zdi vse skupaj dvolično?
[/quote]
Ti malo mešaš hruške, jabolka in slive.
Eno so filmi, eno so dokumentarci, tretje so pornografija in spet četrto pristni posnetki mučenja, posiljevanja, streljanja … spet četrto pa konzumenti, ki jih to narajca.
Ti nekako trdiš, da novinarji, ki za TV dnevnik posnamejo vojna prizorišča, v enakem prekršku oziroma storijo enako kaznivo dejanje, kot nekdo, ki aktivno sodeluje pri posilstvu in ga snema.
Pa še to, če mislite, da pes/konj/bik kar zna občevati s človekom in to počne iz užitka, se bridko motite. Kdor to trdi, zanika tudi možnost, da je moški lahko posiljen.
Posedovanje živalske pornografije sicer (očitno) ni prepovedano, je pa pri nas prepovedano takšen material izdelati, saj to avtomatično pomeni zlorabo živali.
Za avtorja: glede spolnosti je tako ali tako vrhovno pravilo, da je okej vse, kar je okej obema (in ni prepovedano z zakonom). Lahko bi recimo eden v paru imel mejo že pri oralnih odnosih in tega ne bi želel prakticirati, pa to ni niti sporno niti prepovedano. Potem je samo vprašanje, ali drugi lahko živi s tem ali ne. Torej ali lahko ti živiš z dekletom, ki gleda posiljevanje živali in pri tem uživa, ali ti je to čez tvojo mejo.
Se strinjam z Lea. Vsak človek ima svojo osebno pravico, gledati kar želi. Zgražajo se pa taki, ki pri sebi nimajo pospravljenega podstrešja. Biti drugačen je osebna pravica. Pika.
[/quote]
Biti drugačen je osebna pravica z omejitvami. Pika.
Vidiš, za moje pojme pa ravno tisti nimajo pospravljenega podstrešja, ki se ne zgražajo nad ničemer.
Ti malo mešaš hruške, jabolka in slive.
Eno so filmi, eno so dokumentarci, tretje so pornografija in spet četrto pristni posnetki mučenja, posiljevanja, streljanja … spet četrto pa konzumenti, ki jih to narajca.
Ti nekako trdiš, da novinarji, ki za TV dnevnik posnamejo vojna prizorišča, v enakem prekršku oziroma storijo enako kaznivo dejanje, kot nekdo, ki aktivno sodeluje pri posilstvu in ga snema.
Pa še to, če mislite, da pes/konj/bik kar zna občevati s človekom in to počne iz užitka, se bridko motite. Kdor to trdi, zanika tudi možnost, da je moški lahko posiljen.
Posedovanje živalske pornografije sicer (očitno) ni prepovedano, je pa pri nas prepovedano takšen material izdelati, saj to avtomatično pomeni zlorabo živali.
Za avtorja: glede spolnosti je tako ali tako vrhovno pravilo, da je okej vse, kar je okej obema (in ni prepovedano z zakonom). Lahko bi recimo eden v paru imel mejo že pri oralnih odnosih in tega ne bi želel prakticirati, pa to ni niti sporno niti prepovedano. Potem je samo vprašanje, ali drugi lahko živi s tem ali ne. Torej ali lahko ti živiš z dekletom, ki gleda posiljevanje živali in pri tem uživa, ali ti je to čez tvojo mejo.
[/quote]
Popolnoma nič ne mešam.
Preporosto; vsa družba in vsi skupaj smo dvolični.
Vsi gledamo ali smo že kdaj pogledali (za to tudi PLAČALI; kino, tv prispevek, včasih dvd ipd.) film (ne dokumentarec in ne novinarski tv prispevek, reportažo!), z vsebino NASILJA ljudi nad ljudmi (tudi takimi, ki niso bili nad tem ravno “navdušeni”, da jih mlatijo, mučijo, ali prprosto vanje streljajo in ubijejo).
In preprosto; nikome ništa.
Ko pa oseba POGLEDA pornografsko vsebino (ne sodeluje, ne snema), pa je praktično ožigosana za odstrel.
Smo res toliko boljši in “čistejši” posamezniki, ker nasilje gledamo vsakodnevno v filmih, pornografije pa ne?
Ti malo mešaš hruške, jabolka in slive.
Eno so filmi, eno so dokumentarci, tretje so pornografija in spet četrto pristni posnetki mučenja, posiljevanja, streljanja … spet četrto pa konzumenti, ki jih to narajca.
Ti nekako trdiš, da novinarji, ki za TV dnevnik posnamejo vojna prizorišča, v enakem prekršku oziroma storijo enako kaznivo dejanje, kot nekdo, ki aktivno sodeluje pri posilstvu in ga snema.
Pa še to, če mislite, da pes/konj/bik kar zna občevati s človekom in to počne iz užitka, se bridko motite. Kdor to trdi, zanika tudi možnost, da je moški lahko posiljen.
Posedovanje živalske pornografije sicer (očitno) ni prepovedano, je pa pri nas prepovedano takšen material izdelati, saj to avtomatično pomeni zlorabo živali.
Za avtorja: glede spolnosti je tako ali tako vrhovno pravilo, da je okej vse, kar je okej obema (in ni prepovedano z zakonom). Lahko bi recimo eden v paru imel mejo že pri oralnih odnosih in tega ne bi želel prakticirati, pa to ni niti sporno niti prepovedano. Potem je samo vprašanje, ali drugi lahko živi s tem ali ne. Torej ali lahko ti živiš z dekletom, ki gleda posiljevanje živali in pri tem uživa, ali ti je to čez tvojo mejo.
[/quote]
Glede mučenja živali, kot bitij, ki ne morejo podpisat klavzule ali pogodbe, s čim se strinjajo ali pa ne, pa se verjetno strinjaš, da je lahko cel spisek MUČENJA IN UBIJANJA (celo višje inteligentnih!) živali (delfini, tjulni, opice, konji, psi…), veliko hujše in grozljivejše kot naskok psa na eno žensko, pa kakorkoli nam je to nepredstavljivo, nagnusno in bolano.
In ne ne gre, da je zdaj to slednje sprejemljivo in dovoljeno, ampak da je hinavsko bit bolj papeški od papeža in se zgražat do onemoglosti do avtorjeve partnerice, kot do bolnika ali kriminalca najhujše vrste.
Mi smo pa angelčki, ker preprosto ravno TEGA ne gledamo.
Ker ostali filmi z nasilno vsebino, ker jih gledamo masovno, so pa ok.
Res je. Veliko deviacij in dvoličnosti v družbi obstaja. Vendar pa velika večina ljudi ne bi morila bitij iste vrste, niti drugih bolj razvitih vrst (lažje pa je iti po zrezek v trgovino). Vojne so izjemni dogodki, pogosto vezani za zemeljske vire ali/in povezane s patološkimi osebnostmi različnih voditeljev. Vojaki samo sledijo splošni skupinski dinamiki in predvsem želijo preživeti. Moderna orožja, ki lahko ubijajo na daljavo vojno sicer vedno bolj približujejo računalniškim igricam, kjer se “vojakom” ni potrebno soočiti z napadalcem (priporočam odličen film Ender’s Game, ki odlično prikaže ravno ta vidik). Razna etična čiščenja ali skupinska posilstva imajo zelo jasni psihološki element, ne samo nasilno “premešati gene” in ženskam ustvariti travmo, ampak tudi kastrirati in ponižati moške. Takšna psihopatska dejanja lahko ustvari samo psihopatski um, praviloma voditeljev in ne vojakov. In za to obstajajo vojaška sodišča.
To sem že pojasnil. Akcijskih filmov ne snemajo akterji pod prisilo. Prav tako so iz teh filmov namensko odstranjeni prizori, ki bi imeli za posledico občutek gnusa (kar je v bistvu dvolično), saj v tem primeru tega ne bi gledalo takšno število ljudi. Za gnus sicer poskrbi sicer drug filmski žanr. V primeru živalske in otroške pornografije ni zagotovljeno strinjanje in to nedvoumno vemo (ne glede na spol živali), zato tega ne moremo obravnavati na enak način, kot druge filme, ki obravnavajo tematiko nasilja.
Seveda pa filmski žanr precej pove o gledalcu. Treba je tudi vedeti, da temno stran, ki je povezana z užitkom, imamo vsi, zato nas ravno to v filmih tako privlači (dobro prodajan film vedno rezonira s podzavestjo ciljne publike). Vsi smo potomci prednikov, ki so živeli v razmerah “ubij ali bodi ubit”. Pomembno je, da se zavedamo tega in delamo na tem. Vemo, da nasilni filmi in igrice dejansko spodbujajo nasilje. Spet pri tistih z razvitim Nadjazom nasilje nad sabo, pri tistih z nerazvitim Nadjazom in šibko empatijo, pa nasilje nad drugimi.
Od vseh nas je odvisno kakšno družbo bomo sokreirali. In delamo lahko samo na sebi. To pa ne sme nikoli pomeniti, da zaradi empatije ne smemo reči NE, ali da boj v določenih okoliščinah ni primeren odziv. Prav tako to ne sme postaviti zdrave tekmovalnosti v negativni okvir.
Sam nisem nikogar ožigosal za hudega nenormalnega prestopnika, sem pa povedal stvari takšne kot so oz. kot jih vidim jaz. Eno je imeti dovolj veliko srce za vse, tudi najbolj temne plati ljudi in drugo je, da rečem določenim dejanjem: “NE, to ni prav”. Politična korektnost lahko včasih naredi več škode kot koristi, še posebej v javi debati. In v kolikor se na forumu pojavijo komentarji, ki ustvarjajo vidik pretirane tolerance do nasilja nad tistimi, ki se ne morejo izraziti sami, imam dve možnosti: ali komentarje brišem, ali pa se pridružim debati in skušam na mehak način predstaviti drugačen pogled.
Verjamem, da te debate ne bi bilo, če bi imeli vsi sodelujoči priložnost videti in razumeti posledice različnih oblik zlorab. Sam sem v nekem trenutku moje kariere uvidel, da je marsikdaj v realnem življenju situacija lahko grozljivejša in nasilnejša od najbolj strašnega in nasilnega filma. Če želimo pozdraviti družbo, moramo imeti dovolj veliko srce za vse, tudi tiste, ki nastopajo v vlogi “predatorjev”. Toda to ne pomeni, da se kot družba ne smemo kritično odzvati.
Nihče pa ni samo angelček – z mano na čelu. In nihče ni samo demon.
Vse dobro.
Ne vem, če so res zgolj izjemni dogodki, postale so del našega vsakdana in v njih “naprednejše” družbe izkoriščajo vire ostalih družb/območij, vse zaradi nekih lastnih potreb. Vsak dan poslušamo/gledamo te reči. Vse to nam je postalo normalno, nihče se pretirano ne razburja, če “krščanski fundamentalisti”(beri nato) po pomoti, pobijejo nekaj civilistov, tudi otrok…. vse za višji cilj. Za te reči se uporablja posebna retorika, kjer so napadalci predstavljeni kot delilci pravice in oni drugi ko neki x skrajneži.
Če pa nekdo svoje lastne spolne potrebe zadovoljuje z živaljo je pa najhuje obsojen.
Da ne bo pomote, ne zagovarjam tovrstnega početja, zgolj naglas razmišljam 🙂
🙂
Ali grem na minsko polje, kjer imam veliko možnosti, da me raztrešči ali pa spolno občujem s prikupno vesoljko?
To pa je izbira 😉
Hipotetično, zgolj filozofsko vprašanje.
Če pogledamo nekoliko z distance, brez pretiranega zgražanja.
Kaj ne bi bilo bolj prav, da policijski pes namesto, da išče eksploziv, droge…karkoli, prosto teka po cvetočem travniku? Namesto, da počne stvari po našem naročilu, naročilu višje razvitega bitja, živi preprosto pasje življenje.
V čem je razlika, med psom, ki dela za policijo, zadovoljuje njihove potrebe in tistim, ki zadovoljuje potrebe neke “osamljene ženske”? Oba zadovoljujeta potrebe nekega drugega bitja, ki ni njihove vrste, pač vsak s svojim organom, nihče od njiju ni prost, oba natrenirana za izkoriščanje.
Res je. Veliko deviacij in dvoličnosti v družbi obstaja. Vendar pa velika večina ljudi ne bi morila bitij iste vrste, niti drugih bolj razvitih vrst (lažje pa je iti po zrezek v trgovino). Vojne so izjemni dogodki, pogosto vezani za zemeljske vire ali/in povezane s patološkimi osebnostmi različnih voditeljev. Vojaki samo sledijo splošni skupinski dinamiki in predvsem želijo preživeti. Moderna orožja, ki lahko ubijajo na daljavo vojno sicer vedno bolj približujejo računalniškim igricam, kjer se “vojakom” ni potrebno soočiti z napadalcem (priporočam odličen film Ender’s Game, ki odlično prikaže ravno ta vidik). Razna etična čiščenja ali skupinska posilstva imajo zelo jasni psihološki element, ne samo nasilno “premešati gene” in ženskam ustvariti travmo, ampak tudi kastrirati in ponižati moške. Takšna psihopatska dejanja lahko ustvari samo psihopatski um, praviloma voditeljev in ne vojakov. In za to obstajajo vojaška sodišča.
To sem že pojasnil. Akcijskih filmov ne snemajo akterji pod prisilo. Prav tako so iz teh filmov namensko odstranjeni prizori, ki bi imeli za posledico občutek gnusa (kar je v bistvu dvolično), saj v tem primeru tega ne bi gledalo takšno število ljudi. Za gnus sicer poskrbi sicer drug filmski žanr. V primeru živalske in otroške pornografije ni zagotovljeno strinjanje in to nedvoumno vemo (ne glede na spol živali), zato tega ne moremo obravnavati na enak način, kot druge filme, ki obravnavajo tematiko nasilja.
Seveda pa filmski žanr precej pove o gledalcu. Treba je tudi vedeti, da temno stran, ki je povezana z užitkom, imamo vsi, zato nas ravno to v filmih tako privlači (dobro prodajan film vedno rezonira s podzavestjo ciljne publike). Vsi smo potomci prednikov, ki so živeli v razmerah “ubij ali bodi ubit”. Pomembno je, da se zavedamo tega in delamo na tem. Vemo, da nasilni filmi in igrice dejansko spodbujajo nasilje. Spet pri tistih z razvitim Nadjazom nasilje nad sabo, pri tistih z nerazvitim Nadjazom in šibko empatijo, pa nasilje nad drugimi.
Od vseh nas je odvisno kakšno družbo bomo sokreirali. In delamo lahko samo na sebi. To pa ne sme nikoli pomeniti, da zaradi empatije ne smemo reči NE, ali da boj v določenih okoliščinah ni primeren odziv. Prav tako to ne sme postaviti zdrave tekmovalnosti v negativni okvir.
Sam nisem nikogar ožigosal za hudega nenormalnega prestopnika, sem pa povedal stvari takšne kot so oz. kot jih vidim jaz. Eno je imeti dovolj veliko srce za vse, tudi najbolj temne plati ljudi in drugo je, da rečem določenim dejanjem: “NE, to ni prav”. Politična korektnost lahko včasih naredi več škode kot koristi, še posebej v javi debati. In v kolikor se na forumu pojavijo komentarji, ki ustvarjajo vidik pretirane tolerance do nasilja nad tistimi, ki se ne morejo izraziti sami, imam dve možnosti: ali komentarje brišem, ali pa se pridružim debati in skušam na mehak način predstaviti drugačen pogled.
Verjamem, da te debate ne bi bilo, če bi imeli vsi sodelujoči priložnost videti in razumeti posledice različnih oblik zlorab. Sam sem v nekem trenutku moje kariere uvidel, da je marsikdaj v realnem življenju situacija lahko grozljivejša in nasilnejša od najbolj strašnega in nasilnega filma. Če želimo pozdraviti družbo, moramo imeti dovolj veliko srce za vse, tudi tiste, ki nastopajo v vlogi “predatorjev”. Toda to ne pomeni, da se kot družba ne smemo kritično odzvati.
Nihče pa ni samo angelček – z mano na čelu. In nihče ni samo demon.
Vse dobro.
[/quote]
V osnovi se strinjam z vami, kljubvsemu pa določene izjave že iz vašega zapisa napeljujejo, kako hudo smo že umeščeni in prepleteni z vsakodnevnim nasiljem, kot nekaj običajnega, sprejemljivega.
Ne vem, če se povsem zavedate nevarnosti vaše izjave:
Vojaki samo sledijo splošni skupinski dinamiki in predvsem želijo preživeti.
Iz tega pogleda izvira tudi vsa banalnost zla, o kateri je že pisala tudi Hannah Arendt.
Večine zla na tem svetu ne povzročijo ljudje, ki bi izbrali zlo, pač pa mali ljudje (Hannah jim v filmu pravi “Nobodies”), ki so se odtrgali od svoje človeške narave in ne razmišljajo.”
Največje zlo v zgodovini in še posebej holokavst, niso povzročili fanatiki in sociopati, pač pa navadni ljudje, ki so sprejeli premiso svoje države in sodelovali s predpostavko, da so njihova dejanja nekaj normalnega.”
In če se potem vprašamo, če kot vojak pobijamo in množično posiljujemo, samo zato da preživimo, v čem je smisel (svetosti) življenja?
Borimo se, da preživimo kot kaj pravzaprav?
In če se vrnemo bolj na realna tla in temo o tem, koliko mi sami, kot pasivni gledalcih filmov z nasilno vsebino prispevamo k vzdrževanju, razvoju in spodbujanju nasilja v realnosti, smo verjetno sokrivi.
Bi morali bojkotirati VSE filme, ki vsebujejo nasilje?
Verjetno pretežko, ane?
Omenili ste tudi gnus in da je le ta izvzet in prikazan v drugih filmskih žanrih.
S tem se nikakor ne strinjam z vami.
Osnovni gnus je sicer univerzalen t.i. skupen vsem ljudem, medtem ko je moralni družbeno določen.
Če množica v akcijskem filmu brutalno mlati “sovražnika”, temu šprica kri, pokajo kosti, odleti kakšen zob, bo nekaterim to kar precej gnusen prizor.
Pravtako ZAIGRANO posilstvo je lahko tako gnusno, da so nekateri ljudje že zapuščali kino, in podali izjave, da jim je bilo fizično slabo.
Smo še vedno pri žanru AKCIJSKI FILM.
Gre za moralni gnus.
Tako da gnus ni vedno samo pri grozljivkah, kjer se pošastim vlečeta sluz in želatina iz vseh por ali nekdo pohodi vesoljskega ščurka.
Tako da, morda ne uvidite, ampak ja, smo prepleteni z nasiljem vsakodnevno kot nekaj “normalnega”.
Še vedno nas zapeljujejo predsodki, da je tisto kar prevladuje sprejemljivo in tisto ali tisti, ki se poslužujejo nečesa, kar je v manjšini, drugačno, marginalno, za nas običajne, navadne in “normalne” smrtnike, ogrožajoče.
Za nasilje nad drugim človeškim bitjem ni izgovorov, ne v tem, da je razlog “da gre za lastno preživetje” ali pa v tem, da je “izvzet gnus”.
In če bi morali mi vsi kot “samo” PASIVNI OPAZOVALCI potegniti “zdravo” mejo, do kam so določena dejanja človeška, humana, in kje se prične nasilje nad drugim živim bitjem, ne moremo biti pri nasilju slektivni in vzvišeni, samo zato, ker je ena vrsta nasilja na vrhu Gaussove krivulje “sprejemljivosti”, ostalo pa na njenem koncu.
Res je. Veliko deviacij in dvoličnosti v družbi obstaja. Vendar pa velika večina ljudi ne bi morila bitij iste vrste, niti drugih bolj razvitih vrst (lažje pa je iti po zrezek v trgovino). Vojne so izjemni dogodki, pogosto vezani za zemeljske vire ali/in povezane s patološkimi osebnostmi različnih voditeljev. Vojaki samo sledijo splošni skupinski dinamiki in predvsem želijo preživeti. Moderna orožja, ki lahko ubijajo na daljavo vojno sicer vedno bolj približujejo računalniškim igricam, kjer se “vojakom” ni potrebno soočiti z napadalcem (priporočam odličen film Ender’s Game, ki odlično prikaže ravno ta vidik). Razna etična čiščenja ali skupinska posilstva imajo zelo jasni psihološki element, ne samo nasilno “premešati gene” in ženskam ustvariti travmo, ampak tudi kastrirati in ponižati moške. Takšna psihopatska dejanja lahko ustvari samo psihopatski um, praviloma voditeljev in ne vojakov. In za to obstajajo vojaška sodišča.
To sem že pojasnil. Akcijskih filmov ne snemajo akterji pod prisilo. Prav tako so iz teh filmov namensko odstranjeni prizori, ki bi imeli za posledico občutek gnusa (kar je v bistvu dvolično), saj v tem primeru tega ne bi gledalo takšno število ljudi. Za gnus sicer poskrbi sicer drug filmski žanr. V primeru živalske in otroške pornografije ni zagotovljeno strinjanje in to nedvoumno vemo (ne glede na spol živali), zato tega ne moremo obravnavati na enak način, kot druge filme, ki obravnavajo tematiko nasilja.
Seveda pa filmski žanr precej pove o gledalcu. Treba je tudi vedeti, da temno stran, ki je povezana z užitkom, imamo vsi, zato nas ravno to v filmih tako privlači (dobro prodajan film vedno rezonira s podzavestjo ciljne publike). Vsi smo potomci prednikov, ki so živeli v razmerah “ubij ali bodi ubit”. Pomembno je, da se zavedamo tega in delamo na tem. Vemo, da nasilni filmi in igrice dejansko spodbujajo nasilje. Spet pri tistih z razvitim Nadjazom nasilje nad sabo, pri tistih z nerazvitim Nadjazom in šibko empatijo, pa nasilje nad drugimi.
Od vseh nas je odvisno kakšno družbo bomo sokreirali. In delamo lahko samo na sebi. To pa ne sme nikoli pomeniti, da zaradi empatije ne smemo reči NE, ali da boj v določenih okoliščinah ni primeren odziv. Prav tako to ne sme postaviti zdrave tekmovalnosti v negativni okvir.
Sam nisem nikogar ožigosal za hudega nenormalnega prestopnika, sem pa povedal stvari takšne kot so oz. kot jih vidim jaz. Eno je imeti dovolj veliko srce za vse, tudi najbolj temne plati ljudi in drugo je, da rečem določenim dejanjem: “NE, to ni prav”. Politična korektnost lahko včasih naredi več škode kot koristi, še posebej v javi debati. In v kolikor se na forumu pojavijo komentarji, ki ustvarjajo vidik pretirane tolerance do nasilja nad tistimi, ki se ne morejo izraziti sami, imam dve možnosti: ali komentarje brišem, ali pa se pridružim debati in skušam na mehak način predstaviti drugačen pogled.
Verjamem, da te debate ne bi bilo, če bi imeli vsi sodelujoči priložnost videti in razumeti posledice različnih oblik zlorab. Sam sem v nekem trenutku moje kariere uvidel, da je marsikdaj v realnem življenju situacija lahko grozljivejša in nasilnejša od najbolj strašnega in nasilnega filma. Če želimo pozdraviti družbo, moramo imeti dovolj veliko srce za vse, tudi tiste, ki nastopajo v vlogi “predatorjev”. Toda to ne pomeni, da se kot družba ne smemo kritično odzvati.
Nihče pa ni samo angelček – z mano na čelu. In nihče ni samo demon.
Vse dobro.
[/quote]
Morda še osnovna poanta glede na avtorjevo temo:
Kdo smo mi, ali avtor, da imamo pravico definirati njeno partnerico kot nekaj nenormalnega, če sami vsakodnevno z gledanjem filmov z nasilno vsebino, pasivno podpiramo njihov, tako obstoj kot vir zaslužeka?
To ni zdravo čeprav človek velja za radovednega in rad marsikam pokuka . Tudi jaz do takšnih ljudi , kot je tale tvoja dobim odpor . Se niti nočem ukvarjati s tem , da ima motnje , ker to ni moj problem . Ubadanje z zivalmi na način , ki je skupen le živalim se mi zdi bolan . Tale tvoja s tem ne bo nehala tudi po dobrem pogovoru ne , ti pa nje takšne tudi ne sprejmeš , ker se tebi to gnusi . Uglavnem gre za neko svinjarijo , ki je nesprejemljiva tako ljudem kot bogu .
V osnovi se strinjam z vami, kljubvsemu pa določene izjave že iz vašega zapisa napeljujejo, kako hudo smo že umeščeni in prepleteni z vsakodnevnim nasiljem, kot nekaj običajnega, sprejemljivega.
Ne vem, če se povsem zavedate nevarnosti vaše izjave:
Vojaki samo sledijo splošni skupinski dinamiki in predvsem želijo preživeti.
Iz tega pogleda izvira tudi vsa banalnost zla, o kateri je že pisala tudi Hannah Arendt.
Večine zla na tem svetu ne povzročijo ljudje, ki bi izbrali zlo, pač pa mali ljudje (Hannah jim v filmu pravi “Nobodies”), ki so se odtrgali od svoje človeške narave in ne razmišljajo.”
Največje zlo v zgodovini in še posebej holokavst, niso povzročili fanatiki in sociopati, pač pa navadni ljudje, ki so sprejeli premiso svoje države in sodelovali s predpostavko, da so njihova dejanja nekaj normalnega.”
In če se potem vprašamo, če kot vojak pobijamo in množično posiljujemo, samo zato da preživimo, v čem je smisel (svetosti) življenja?
Borimo se, da preživimo kot kaj pravzaprav?
In če se vrnemo bolj na realna tla in temo o tem, koliko mi sami, kot pasivni gledalcih filmov z nasilno vsebino prispevamo k vzdrževanju, razvoju in spodbujanju nasilja v realnosti, smo verjetno sokrivi.
Bi morali bojkotirati VSE filme, ki vsebujejo nasilje?
Verjetno pretežko, ane?
Omenili ste tudi gnus in da je le ta izvzet in prikazan v drugih filmskih žanrih.
S tem se nikakor ne strinjam z vami.
Osnovni gnus je sicer univerzalen t.i. skupen vsem ljudem, medtem ko je moralni družbeno določen.
Če množica v akcijskem filmu brutalno mlati “sovražnika”, temu šprica kri, pokajo kosti, odleti kakšen zob, bo nekaterim to kar precej gnusen prizor.
Pravtako ZAIGRANO posilstvo je lahko tako gnusno, da so nekateri ljudje že zapuščali kino, in podali izjave, da jim je bilo fizično slabo.
Smo še vedno pri žanru AKCIJSKI FILM.
Gre za moralni gnus.
Tako da gnus ni vedno samo pri grozljivkah, kjer se pošastim vlečeta sluz in želatina iz vseh por ali nekdo pohodi vesoljskega ščurka.
Tako da, morda ne uvidite, ampak ja, smo prepleteni z nasiljem vsakodnevno kot nekaj “normalnega”.
Še vedno nas zapeljujejo predsodki, da je tisto kar prevladuje sprejemljivo in tisto ali tisti, ki se poslužujejo nečesa, kar je v manjšini, drugačno, marginalno, za nas običajne, navadne in “normalne” smrtnike, ogrožajoče.
Za nasilje nad drugim človeškim bitjem ni izgovorov, ne v tem, da je razlog “da gre za lastno preživetje” ali pa v tem, da je “izvzet gnus”.
In če bi morali mi vsi kot “samo” PASIVNI OPAZOVALCI potegniti “zdravo” mejo, do kam so določena dejanja človeška, humana, in kje se prične nasilje nad drugim živim bitjem, ne moremo biti pri nasilju slektivni in vzvišeni, samo zato, ker je ena vrsta nasilja na vrhu Gaussove krivulje “sprejemljivosti”, ostalo pa na njenem koncu.
[/quote]
Iztrgali ste mojo izjavo in jo prikazali v prirejenem kontekstu. Vojna je izredni dogodek in takrat ljudje počnejo stvari, ki jih sicer ne bi. Zagotovo boste našli med vojaki tudi psihopate (in ne samo med norimi poveljniki), ampak generalno bo njihov motiv predvsem preživeti. Bodo pa pod vplivom skupinske dinamike sadistično nasilni tudi tisti, ki sicer v realnem življenju ne bi bili. Za vojne zločine obstajajo vojaška sodišča. In vsako sadistično dejanje mora biti obsojeno in meni bi bilo zelo ljubo, če bi bilo mogoče identificirati glavne protagoniste vojn. Ti ponavadi udobno sedijo v klimatiziranih pisarnah in ti so glavni odgovorni, da se svet utaplja v nasilju in onesnaženem okolju. Ampak to je res že druga tema.
Menim, da je iz mojega pisanja zelo jasno, da se zavedam temne plati ljudi in predvsem generalne ne-odgovornosti o kateri tudi precej pišem na tem forumu. S tem se profesionalno ukvarjam, zato si lahko dovolim o tem vsaj nekaj napisati. Generalno gledano ljudje le niso ekstremno nasilni, je pa zelo nasilen določen procent celotne populacije, ki ustvari večina kriminalnih dejanj.
Kako se ob nasilju odzove družba je zelo pomembno. Če povzamem nekaj forumašov, bi bilo po njihovo bolj prav, da bi kot družba tolerirati gledanje živalske pornografije (in posledično tudi produkcijo takšnih filmov). In glavni njihov argument je, da je to zato, ker toleriramo druge oblike nasilja (predvsem v obliki filmov, igric), fizičnega kaznovanja otrok, borilnih veščin, vojn ipd. Ali je res potrebno, da komentiram tako grotesken pogled na zadevo o kateri teče tema? Eno obliko nasilja opravičujemo z drugo??!!
Vaša “filmska primerjava” bi bila na mestu samo v primeru, ko bi pornografske živalske filme posnele odrasle osebe preoblečene v živali oz. bi prizore naredili s pomočjo računalniške animacije. V tem primeru ne bi prišlo do zlorabe bitij, ki ne morejo podati svojega strinjanja oz. ne-strinjanja. Kolikor vem obstajajo tudi takšni filmi/igrice/animacije. In v tem primeru lahko potem res govorimo samo o pogledu iz stališča fetiša.
Na tem mestu pa je dobro napisati še eno stvar, ki jo nisem omenil zgoraj. Pogosto gledanje pornografskih in nasilnih vsebin (filmi, igrice …) bo dolgoročno zelo slabo vplivalo na procese v možganih in telesu in najmanj kar se lahko zgodi je odvisnost. V primeru ljudi šibkimi osebnostnimi strukturami pa lahko takšne vsebine spodbudijo zmanjšan stik z realnostjo, odtujenost in nasilno vedenje tudi v realnem svetu.
Iztrgali ste mojo izjavo in jo prikazali v prirejenem kontekstu. Vojna je izredni dogodek in takrat ljudje počnejo stvari, ki jih sicer ne bi. Zagotovo boste našli med vojaki tudi psihopate (in ne samo med norimi poveljniki), ampak generalno bo njihov motiv predvsem preživeti. Bodo pa pod vplivom skupinske dinamike sadistično nasilni tudi tisti, ki sicer v realnem življenju ne bi bili. Za vojne zločine obstajajo vojaška sodišča. In vsako sadistično dejanje mora biti obsojeno in meni bi bilo zelo ljubo, če bi bilo mogoče identificirati glavne protagoniste vojn. Ti ponavadi udobno sedijo v klimatiziranih pisarnah in ti so glavni odgovorni, da se svet utaplja v nasilju in onesnaženem okolju. Ampak to je res že druga tema.
Menim, da je iz mojega pisanja zelo jasno, da se zavedam temne plati ljudi in predvsem generalne ne-odgovornosti o kateri tudi precej pišem na tem forumu. S tem se profesionalno ukvarjam, zato si lahko dovolim o tem vsaj nekaj napisati. Generalno gledano ljudje le niso ekstremno nasilni, je pa zelo nasilen določen procent celotne populacije, ki ustvari večina kriminalnih dejanj.
Kako se ob nasilju odzove družba je zelo pomembno. Če povzamem nekaj forumašov, bi bilo po njihovo bolj prav, da bi kot družba tolerirati gledanje živalske pornografije (in posledično tudi produkcijo takšnih filmov). In glavni njihov argument je, da je to zato, ker toleriramo druge oblike nasilja (predvsem v obliki filmov, igric), fizičnega kaznovanja otrok, borilnih veščin, vojn ipd. Ali je res potrebno, da komentiram tako grotesken pogled na zadevo o kateri teče tema? Eno obliko nasilja opravičujemo z drugo??!!
Vaša “filmska primerjava” bi bila na mestu samo v primeru, ko bi pornografske živalske filme posnele odrasle osebe preoblečene v živali oz. bi prizore naredili s pomočjo računalniške animacije. V tem primeru ne bi prišlo do zlorabe bitij, ki ne morejo podati svojega strinjanja oz. ne-strinjanja. Kolikor vem obstajajo tudi takšni filmi/igrice/animacije. In v tem primeru lahko potem res govorimo samo o pogledu iz stališča fetiša.
Na tem mestu pa je dobro napisati še eno stvar, ki jo nisem omenil zgoraj. Pogosto gledanje pornografskih in nasilnih vsebin (filmi, igrice …) bo dolgoročno zelo slabo vplivalo na procese v možganih in telesu in najmanj kar se lahko zgodi je odvisnost. V primeru ljudi šibkimi osebnostnimi strukturami pa lahko takšne vsebine spodbudijo zmanjšan stik z realnostjo, odtujenost in nasilno vedenje tudi v realnem svetu.
[/quote]
Ne gre za opravičevanje enega z drugim nasiljem, ne zdi se mi pa prav, da se obsoja, zgraža in sodi eni vrsti nasilja, ker je pač marginalna, drugi vrsti, ki je vsesplošno družbeno konzumirana, pa se zanemarja, se ji gleda skozi prste.
In to delamo mi vsi, vključno z vami.
Ne morete določat “zdravih” meja za nekaj, za nekaj drugega pa potem ne.
Ali z drugimi besedami, ker me še vedno ne razumete, veliko več bi bilo potrebno narediti (karkoli že, zakonsko, ali pa tudi če že postavljamo meje, kaj je prav in kaj ni) na marsikaterem drugem področju vsakodnevne konzumacije nasilja (poboji, zatiranja, posilstva, zanemarjanja), kot je gledanje pornografske vsebine , kjer pes naskakuje žensko.
Ker vsesplošno zgražanje (nekaterih) nad partnerico avtorja, vključno z avtorjem samim, sploh ne gre primarno zaradi empatije do te ali nasilja nad njo, ampak zaradi deviantnega dejanja, ki nam je večini tuj in neznan in zaradi tega ogrožajoč, nas straši, odbija, obdaja z gnusom.
Ja, sliši se grozljivo, a če bi bilo njeno dejanje konzumirano pogosteje, nekaj običajnega, bi mejo zopet postavljali povsem drugače.
Veliko več hujših stvari konzumiramo, se ne zgražamo (več) pa vemo da ni niti najmajn prav in ok.
In ne ne gre za opravičevanje enega z drugim in da je zaradi enega drugo dovoljeno.
Ne ni ok, ne eno ne drugo.
Ni pa tudi ok eno sprejemat podpirat, za drugo pa sodit, lincat (ce ne pravno pa verbalno).
Podobno je npr.pri zagovornikih prepovedi splava, linčali bi žensko, ki to naredi, ampak da bi pa kakorkoli pomagali, financirali ali posvojili npr.hudo okvarjenega otroka ali pa zdravega brez staršev, nezaželjenega, zapuščenega, to pa ne.
Vse za “dobro” otrok je pa njihov slogan.
Dvoličnost brez primere, dejanski razlog takih obsojanj pa tiči povsem drugje.
Čudi me, da tega kot terapevt ne prepoznate.
Če se zavedam, da grešim na eni strani (gledam akcijske filme, gledam vsakodnevno nasilje vsepovsod), kdo mi daje pravico biti boljsa in pametnejsa od zenske, ki gleda pornografske filme z živalsko vsebino…?…
In to zase, lahko trdim za vse nas, vključno z vami.
Bodimo malce pošteni do samih sebe.
Kaj lahko vse povzroča odvisnost in izkrivljen pogled sebe in realnosti pri mladih brez realnih izkušenj ter psihično labilnih posameznikov, pa bi lahko odprli povsem novo temo.
Levinja39.. naj VAM odgovorim najprej s koščkom intervjuja, ki je dostopen v celoti v podani povezavi nižje. Odebeljeno bo potem podalo bistveno. Malo potrpljenja torej.
Intervju: asist. mag. Miran Možina, dr. med., spec. psihiater
– Psihoterapija kot oblika obravnave ter zdravljenja človekovih duševnih in vedenjskih motenj temelji na pogovoru. Kako in komu lahko pomaga pogovor? –
Pogovor kot pomemben del zdravljenja uporabljajo tako zdravniki kot psihologi, psihoterapevti pa smo to veščino najbolj razvili. V pogovoru razvijamo terapevtski odnos in z njegovo pomočjo zdravimo najrazličnejše motnje.
Vsi vemo, kako zelo nas opredeljujejo govor, jezik in komunikacija: pogovor je za človeka skorajda enako nujen kot dihanje. V terapevtskem pogovoru tako rekoč ni ničesar, o čemer se ni bi mogli pogovarjati; ni dileme ali vprašanja, ki ga ne bi mogli reševati s pogovorom. Celo pri ljudeh z omejeno sposobnostjo verbalne komunikacije je veliko manevrskega prostora za terapevtsko komunikacijo. Zdravljenje s pogovorom namreč ne obsega le verbalne govorice, temveč tudi neverbalno: pomembno je vzdušje, ki ga ustvarimo, pomembni so pogledi, ki jih izmenjujemo, ton glasu, s katerim se izražamo ipd.
– Kakšno vlogo ima v tem odnosu zaupanje? –
Zaupanje je nujno za vzpostavitev osebnega odnosa med terapevtom in klientom. Ta mora čutiti, da je prostor, v katerem se odpira, varen in da bo vse, kar je v tem prostoru izrečeno, v njem tudi ostalo. Terapevt in klient skupaj gradita in razvijata zaupanje, ki pomeni temelj čustvene vezi med njima. Še nekaj je nadvse pomembno: v terapevtskem odnosu ni presojanja, vrednotenja in moraliziranja. Terapevtu ne sme biti tuje nič, kar je človeškega; klient lahko ubesedi, pove in izpove prav vse.
Vir: http://www.viva.si/Intervju/2505/Intervju-asist-mag-Miran-Možina-dr-med-spec-psihiater
Preprosto iz tega sledi, da terapevt torej NI in NE SME biti razsodnik. NE SME OBSOJATI ljudi, NE MORE MORALIZIRATI, VREDNOTITI.. ne glede na to, kaj gledajo ali celo počno. To je temelj zaupanja!
G. Topovšek torej deluje neprofesionalno, iz vidika, če bi mi bili “pacienti” (kar je morda dvomljivo, ker je to zdravstven forumu). Vendar to nismo, saj se ne javljamo v vlogi tistega, ki problem ima, prosi za pomoč.. temveč tistega, ki podaja morebitna pojasnila različnih perspektiv.
Gledano pozitivno torej to pomeni ravno obratno, končno nas ne vidi kot paciente (Znotraj že sporočenega reka o poklicni deformaciji: “Tisti, ki drži v roki kladivo, vidi vse probleme kot žebelj), temveč kot sogovornike, enakovrende.. in nam torej odgovarja na tej ravni. Ne-profesionalno, prijateljsko.. kjer pa ima kot vsak človek svoje omejitve in napake: radost razsojanja in obsojanja.
Enak med enakimi. Njegova patologija napram naši patologiji.
Zato vam “Levinji39”, kot tudi “On_” na nobeno konkretno vprašanje ni uspel odgovoriti. Namenoma “spregleda” logične napake v njegovih trditvah, kot absurdih o katerih je že Hana Arendt, ki ste jo že omenili: BANALNOST ZLA.
Koncept, ki ga “noče” razumeti saj uporablja iste izgovore kot so jih na Nurenberških procesih: “Samo poslušal sem ukaze.”
Lea, sklicevanje na dvoličnost, preko katere zagovarjate toleranco do gledanja živalske pornografije (in posledično tudi tovrstnega žanra), vam ne daje pravice, ki bi vas ali kogarkoli “ščitila” pred mojim kritičnim mnenjem, ali celo pred zakonodajo.
Mislim, da je stališče, ki ga zagovarjam jasno in pri tem se osebno ne počutim popolnoma nič dvolično.
Res je, kar piše Stepni volk. V terapevtskem procesu je potrebno kreirati varno okolje, kjer ni sodbe. Terapevt mora biti sposoben narediti empatični preskok. Toda to ne pomeni, da terapevt klientu v določenih ekstremnejših primerih ne sme postaviti mej ali celo pogojev pod katerimi je pripravljen delati. To je potrebno, da se lahko potem res kreira varno okolje, kjer je lahko klient to kar je, in se lahko tudi terapevt počuti varno (vsak terapevt ima seveda svojo mejo). Bistveno je tudi, da je meja res določena dobronamerno in ne iz pozicije sadističnega omejevanja. V kolikor klient tega ni sposoben udejanjiti ni primeren za psihoterapijo (ali mora vsaj poiskati drugega terapevta), saj je nevaren drugim ali sebi.
Toda tukaj na forumu imam tudi vlogo moderatorja, zato ne morem dopustiti, da se zloraba živali (ali kakršna koli druga zloraba) javno tolerira in opravičuje na katerikoli način. Nihče od forumašev ni z mano v terapevtskem procesu zato lahko zavzamem tudi kritično mišljenje do določenih izjav. Resno pa razmišljam, da bom moderatorstvo opustil ravno zato, ker je laični javnosti težko pojasniti pomen mojih različnih vlog. Namreč, ljudje včasih težko razumejo, da lahko imam kritično mnenje do določenega pojava ali vedenja, in sem istočasno sposoben čustvovati s klientom, ki v sebi nosi temo, ki ustvarja ta isti pojav ali vedenje. Zame to ni kontradiktorno.
V temi je bilo povedanega dovolj, zato jo zaklepam. Tisti, ki bodo prebrali vse, kar sem napisal, jim bo kristalno jasno kaj sem želel povedati. Tisti, ki bodo želeli najti opravičilo za svoje mišljenje, pa bodo v mojih iztrganih izjavah vedno vedno našli nekaj, kar jim bo omogočalo, da bodo vztrajali pri svojem mišljenju.