Pozdravljeni vsi skupaj!

Hvaležna prebiram tale forum.
Hvala vsem, ki ste me s svojim pisanjem osvestili, da nisem sama na tem svetu s takšnim stanjem.

Že kakšnih pet let sem praktično nesposobna za normalno življenje. Stara sem 38 let. Neznosne bolečine imam v hrbtenici v predelu lopatic. Te so tako hude, da velikokrat ne morem niti dihati. Da o zelo bolečem mrtvenju okončin in vratu sploh ne govorim.
Pred nekaj leti sem bila obravnavana na nevrološkem oddelku v MB.
Preiskave niso pokazale nič posebnega. Vsaj tako so zagotovili zdravniki. Bila sem tudi v Valdoltri na preiskavah. Tam mi je zdravnik povedal, da imam močno ukrivljeno in tudi izrabljeno hrbtenico. Ni pa nič takega, kar bi se dalo operativno odstraniti.
Moj ortoped, moj splošni zdravnik in zdravniki v bolnišnici so mi svetovali, naj spremenim način življenja.
In sem ga.
Zadnji dve leti ne počnem nič drugega, kot več ali manj pravilno živim.
Izogibam se vsem fizičnim naporom, vključno s kuhanjem, pospravljanjem… Redno delam vaje za ojačanje hrbtnih mišic.
Redno počivam. Problem je, ker se preprosto nikoli ne spočijem. Večno sem utrujena. Večno v bolečinah.
Zaupala sem zdravnikom in spremenila način življenja. Stanje pa se ni popravilo, le slabša se. Menim, da bi se v dveh letih že moralo občutiti izboljšanje, pa se ne.
Zjutraj se zbudim še bolj utrujena kot sem zaspala. Preden zaspim mine kar nekaj ur…..
Zadnji dve leti nisem obiskovala zdravnikov, ker sem bila prepričana, da jaz delam nekaj narobe in jih ne upoštevam dovolj.
Zdaj po dveh letih pa vidim, da le ni to.
Še o zdravilih.
Nekaj let so mi predpisovali tramal. Ker sem hotela vsaj približno normalno funkcionirati sem ga pridno jemala. Ko eden ni zalegel, se vzela dva in tako naprej. Po nekaj letnem jemanju, sem začela namesto blata izločati kri. Seveda sem ga takoj opustila.
Tudi psihiatra sem obiskovala. Nekaj časa sem jemala Zoloft, vendar bolečine niso popustile. Pa sem prenehala.

Upam, da sem vsaj malo opisala problem.
Naj povem še to, da nimam več nobene volje takole živeti.

Prosim vas, če ima kdo informacijo o kakšnem dobrem splošnem zdravniku v Mariboru, ki bi se mi bil pripravljen posvetiti in mi postaviti pravo diagnozo, da mi napiše naslov.

Zdaj pa še malo za šalo in veliko zares.
Včasih sem bila zelo pametna, hitro sem se učila, dojemala…
Zdaj se včasih komaj spomnim osnovnih reči.
Žalost.

Lep pozdrav vsem skupaj in veliko zdravja vam želim,
mici

Draga mici, kar ne vem, ali sploh lahko še kaj dodam. Vse ste povedali sami. Izkušnja, ki ste jo izpovedali, nam je lahko razumljiva preko lastnih izkušenj, saj so si naše zgodbe zelo podobne.

V Mariboru je v preteklosti delovala skupina bolnikov za samopomoč; svetujem vam, da se ponovno organizirate.
(Vesna K., ali nas še prebiraš? Kar umolknili ste, Mariborčani. Kako je z vami ?)

Mesečna srečanja v živo so lahko za bolnike čustveno zelo razbremenjujoča, vzpodbudna in vsestransko koristna. Na takšnih srečanjih lahko rešujete (tudi) vprašanja, kakršnega ste zastavili vi, mici, in so vezana na vaše neposredno okolje. Sestanki s sotrpini vam lahko tudi dvigujejo življenjsko motivacijo in vam pomagajo ohranjati voljo do življenja.
Informacije o bolnikih iz vaše sredine lahko dobite pri predsednici Društva za fibromialgijo na tel. štev. 041 44 92 94, vsako sredo med 15. in 17. uro.

Spremljajte nas še naprej preko foruma in se aktivno vključujte v klepet z nami. Tudi prebiranje starejših prispevkov vam lahko pomaga pri reševanju kakšne težave.

Pozdravljam vas in se še beremo!

Veronika

Mici, v mnogih tvojih stavkih vidim sebe. Tudi jaz grem utrujena spat in se utrujena zbujam, spim malo, bolečine v lopatici, vrat, roke, križ, noge podplati. Tudi jaz se trudim pravilno živeti, prehranjevati, gibati, res se trudim.Pa ni nič bolje! Zato sem tudi jaz obupana! Čutim, da mi zmanjkuje moči, da bi se sploh še kaj trudila. Trenutno imam eno samo željo:da me vsaj za nekaj dni preneha boleti, da malo zadiham, zaživim. Pozabljam, ja.Ključe v avtomobilu kar velikokrat, lahko da se bo enkrat nekdo kar odpeljal z njim. Da ne govorim, kolikokrat sem v strahu, ali sem ugasnila plin, likalnik, preden sem šla od doma?!! Zadnjič sem šla po dolgem času v knjižnico in ko sem pogledala po policah, sem se spomnila, kako sem nekaj let nazaj z veseljem prebirala vse vrste knjig.Poleg majhnih , šoloobveznih otrok, poleg vseh govorilnih, vseh dodatnih obveznosti…Solze so mi stekle po licu. Kako hudo mi je za tistimi časi, ko sem vse to zmogla!
Drži se! Jaz ti ne znam svetovati, tudi sama sebi ne.

Veronika, sva pa usklajeni, skoraj istočasno.Pozdrav.Marta.

Spoštovani ga. Veronika in ga. Marta!

Hvala za vajin odgovor.
Zelo veliko mi pomeni.
Takoj v sredo bom poklicala na številko, ki ste mi jo pripisala. Upam, da dobim kakšno uporabno informacijo v zvezi z mojim vprašanjem.
Trenutno nisem v nekakšnem zavidljivem zdravstvenem stanju, zato ne zmorem pisati na dolgo in široko.
Upam, da bo kmalu boljše…

Lepo vas pozdravljam,
mici

Tudi jaz sem imela podobne težave kakšno leto nazaj, zdaj pa sem polna energije. Lahko me kontaktirate na mail. Imam odličen recept. Lep dan

Spoštovana Smilie,

smisel tega foruma je pomoč in podpora sotrpinom. Če je vaš cilj res v tem da pomagate, lepo prosim, da poveste vašo zgodbo in vaše izkušnje tukaj na forumu.

Hvala in lp!