prosim za nasvet

Lansko leto sem se cepila proti novi gripi. Vendar pa me je zdaj nekaj mesecev po tem žačela grabiti panika. In sicer da se mi pojavljajo stranski učinki cepljenja. Namreč po nekaj mesečnem zelo težkim psihičnim naporom, so se mi začele pojavljati blečine po vseh mišicah v telesu,čutila sem mravljince (seveda sem pri tem tudi brala forume o tej gripi?!?!) bolijo me tudi kosti, ko pa me nehajo pa se mi začne pojavljati strah kaj pa če je so res začeli nastopati stranki učinki…. Kljub temu da sem govorila že z osebno zdravnico o tej možnosti, s prijatelji ki so tudi zdravniki…., naredila že nekaj testov ( revma faktorji, pregled kalija, magnezija,…, slikanje hrbtenice,….- vse do sedaj ok), vendar se bolečine ne nehajo popolnoma,… in potem spet panika in strah kaj pa če… Res si ne morem izbiti tega razmišljanja iz glave,… zjutraj ko se zbudim imam prvo v glavi, kaj pa če je to res in bom umrla…. Res ne vam več kako to izbiti iz mojih misli,…. Prosim, če kdo ve kako naj se tega lotim, mi da morda kakšen nasvet… Hvala vam.

obupajoča

Spoštovana obupajoča,

Tvoj način razmišljanja spominja na bolezensko stanje, ki mu rečemo hipohondrija.
To je na nek način ojačanje ali videnje nekih dejstev, ki v nas prebudijo občutke bolezni.
Sicer tudi jaz ne morem potrditi, da je v fizičnem smislu s tabo vse OK. Zato pa v takih primerih odločilno vlogo odigra naša miselnost.
Namreč naš notranji svet in zunanji svet, sta le dva vidika iste resničnosti.

Tako pač je, da najprej predvsem starši postavljajo temelje za življenje, potem pa sami le igramo to igro, za katero so “scenarij” napisali drugi.
Starši, pa naj so se še tako trudili, niso mogli vedeti, kaj v določenih situacijah občutimo. Mislili in verjeli so, da je tako prav, ne glede na to, kaj sami občutimo. In v tem primeru je prav tako, da verjameš, da si zaslužiš neko bolezen in se kaznuješ, pa čeprav trpiš. Verjameš, da si storila nekaj narobe in da sedaj zaslužiš kazen…..

V glavnem vse težave, ki se opisujejo tu, pa tudi drugje, izhajajo iz tega občutka razdvojenosti. Misli trdijo eno občutki drugo…in to lahko postane pravi boj.
Razdvojenost povzroča to, da nismo v stiku s sabo, saj le igramo svoje življenje, po scenariju nekoga drugega in zato postanemo žrtve lastnega življenja.

Mislim , da ni druge rešitve, kot prepoznati v sebi, kdo si in da razne misli in prepričanja v glavnem več nimajo nobene realne osnove v tem trenutku. Kar ti tudi dokazujejo zdravniški testi.

Da se zavedaš, da le projiciraš neke miselne vzorce v ta trenutek, ker te ta trenutek ali neka situacija spomni na preteklost in prebudi določene misli.

Trditev, da je treba živeti zdaj in da se življenje odvija zdaj, ni brez osnove.
Noben ne more vedeti točno, kdaj bo umrl, zato uživaj življenje, zavedaj se tega trenutka in občuti srečo, ki jo lahko občutiš le, če odpreš oči in srce.

Robi.

Robi hvala za odgovor. Sem razmišljala, da bi obiskala kakšnega psihologa. Ali morda poznaš kakšnega dobrega v Celju ali okolici?

Hvala.

lp

Spoštovana,

Ker je dober ali slab, zelo subjektivno, ti podajam link:
Center za psihoterapijo[/url]

Tu so pa podana mnenja tistih, ki so že obiskali pomoč:
forum

Robi.