Pozdravljeni,

v zadnje pol leta se je zgodilo nekaj dogodkov zaradi katerih sem bila v velikem stresu. Do dogodka, ki se je zgodil pred enim tednom (prijateljica je bila sprejeta v psihiatrično bolnišnico zaradi psihoze – na srečo so jo hitro rešili in je že doma) nisem imela nobenih posebnih težav, razen tega da sem ogromno prejokala, ker je to način s katerim se spopadam s takšnimi dogodki. Od takrat, ko se je zgodilo to s prijateljico, pa vsako noč pred spanjem in včasih tudi zjutraj in čez dan dobivam panične napade. Ščemi me v glavi, začne me dušiti, občutek imam kot da se mi bo zmešalo. In postane me strah. Včeraj zvečer, ko sem želela zaspati sem se pol ure tresla na takšen način kot sem se tresla v srednji šoli pred testi, se pravi kot da bi bila živčna. Naj še povem, da sem prvi takšen napad doživela pri 13 letih. Ampak potem so se umirili, dokler se ni spet začelo dogajati nekaj stvari, zaradi katerih sem bila v stresu. Pa tudi takrat niso bili tako pogosti. Sedaj sem stara 23.

Ali grem lahko sama skozi to s pomočjo kakšnih naravnih pomirjeval kot je npr. Persen, ali bi bilo dobro poiskati strokovno pomoč?

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo.

Očitno vas je dogodek s prijateljico zelo pretresel in morda je to sprožilec vaših trenutnih težav (panični napadi, ščemenje v glavi, dušenje, strah…). Kako in na kakšen način je to povezano pa verjetno zaenkrat ostaja skrito v vas. Predlagam vam, da si najdete strokovno pomoč pri psihoterapevtu in na ta način razrešite vzroke za opisane simptome. V primeru, da bodo simptomi preveč obremenilni pa obiščete še specialista psihiatra, ki bo lahko predpisal zdravila za lajšanje simptomov.

Sem vam odgovoril?

Lepo vas pozdravljam,

Pozdravljeni,

Najlepša hvala za odgovor. Ste odgovorili in glede na to da se je situacija še malo poslabšala (počutim se kot da bi nekdo posrkal življenje iz mene, jokam kar naprej) bom našla ustrezno pomoč. Vendar tu se zopet pojavi problem – sem zelo čustvena oseba in ne predstavljam si da bi se pogovarjala o tem brez da bi vmes jokala, zato me je strah.

Pozdravljeni,

si predstavljam, da vam je zelo težko.

Jok je zdravilen in pozitiven ter predstavlja pomemben del pri predelavi travm in notranjih konfliktov. To, da si pustite jokati je dober znak in pomeni, da ste v stiku s svojo bolečino. Kar pojdite pogumno naprej!

Lep pozdrav,