prosim za mnenje
Draga Karmen.
ker zelo cenim tvoje mnenje, te prosim, če prebereš to temo(spodnji link), in napišeš, kaj sama meniš o tem.
Moram priznati, da me je hudo zaskelelo.
V naprej najlepša hvala.
Lepo te pozdravljam!
EvaK
Hvala Karmen, sem se potolažila.
Moram priznati, da mi je dojenje v veliko zadovoljstvo, a včasih se zgodi, da mi je tudi odveč. Zlasti zdaj, ko je mali že v svojih čevljih ( 16m) in se mi proseče obeša na majico ali hlače že petindvajestič popoldne, po možnosti na mestu, kjer se še vsesti ne morem.
Sem pa ponosna, ker sem se hudo trudila, da je dojenje steklo, najprej pri prvorojencu, ker sem imela možnost ga pristaviti šele četrti dan po porodu in ga dojila do skoraj 20m in pri drugorojencu, da sem vztrajala pri dojenju, kljub težkim trenutkom ob izgubi očeta, ki je bila tudi fizično hudo naporna, da o čustvenem stresu ne govorim. Vesela sem, da mi je uspelo in daj mojega mlajšega hlačmana še vedno dojim in da me strejši sin sprašuje, zakaj pa tisti mali dojenček na sprehodu pije iz flaške in ne iz joške….
Zato me taki posti zbodejo ali kar zabolijo, saj sem se za dojenje zelo zavzemala in trudila v čisti veri, da je to najboljše od najboljšega…
LP
EvaK