PROSIM POMAGAJTE MI!!!
Spoštovani!
Na forum Srednja leta sem se preselila šele po tem, ko sem vam že odgovorila na sosednjem forumu. V celoti sem prebrala vse prispevke. Svetujem vam, da še enkrat v miru preberete prispevke mama.s. in Lare, čeprav vas to boli. Iracionalno, sproščanje bivanjske problematike, kdo sem, kaj sem, nihče me ne mara, prepletanje stvarnosti z domišljijo, poplava hormonov, in še in še: tak je viharni svet 14-letnika. In to takega, ki nima za sabo pretresov in valovanj, kot sta jih imeli vedve. Čestitam vam, da ste se s hčerko uspešno rešili iz pekla alkoholizma in agresije. To zmore le zelo pogumna ženska. Morate pa vedeti, da slike iz preteklosti in znani vedenjski vzorci pri otroku ostanejo še dolgo. Zato vam še bolj svetujem obdelavo pri strokovnjaku družinskemu terapevtu, kot so vam že svetovali nekateri forumovci. V družini pa postavite pravila igre.
Pozdrav!
Nina
Razočarana,
če bi si za hči vzela toliko časa, kot si si ga za ta forum, bi bilo bolje.
Zato: konec nakladanja. Čas je za akcijo.
Praviš, da si na Obali. Tudi jaz. Zato svetujem isto kot Nina:
Obiščita s hčerko družinskega terapevta in sicer ti svetujem:
Mag. Robert TRUNKL, ordinacijo ima v Hotelu Koper na Pristaniški 3
v Kopru.
Mimogrede: ali imate družinski adventni venček? Kaj boš oziroma kaj
bosta s partnerjem storila za Tvojo družino v mesecu decembru?
Želim vama (vam) veliko uspeha in družinskega miru, Andi
Perla, pojma nimaš, ali pa se ti je IQ še znižal.
Daj preberi še enkrat post od Lare, da jo boš razumela.
Veš kako je če se kot majhen otrok soočiš s konfliktom – tvoj starši so tvoj edini svet, ko si majhen, in ta se ti sesuje v prah. Ničesar ni, česar bi se oprijel. Kako naj mali otrok najde svoje zatočišče, kako naj odraste, zgubljen v vesolju. Tako raste 14 let. Kakšen pa naj bo. Veš kako se počutiš, če imaš slab dan? A kaj sikaš takrat? A veš kako se počutiš, če imaš slabih 14 let? Pa si že odrasla, a ne?
Afnica ..mogoč sem pa brez tega tvojga iQ..kaj veš..
Ma posluš jest nisem rekla ,da se ne strinjam z Laro..jebela matr ste vsi čudni..ampak tako reagiranje oz tak odgovor neki mamici,ki je prosila za pomoč ni ustrezen jebela a ste res..uh jezna sem ne bom več pisala tuki.
P.s. zmeraj bolj me ljdje presenečajo,,sej ni čudno,da je tako potem…
Poglej Razočarana, vse kar je v življenju imela tvoja hči, ji je vzel tvoj mož. TEBE! Kako naj se počuti. Kako bi ti rekla, če bi ti mož povedal, da si bo vzel še eno ženo, ker ima tebe tako rad. Pa da bo imel tebe še naprej enako rad.
Ona je tvoj otrok. Res je, da bo enkrat šla, ampak ona je tvoj otrok.
Če si ji stala ob strani, poskusi še naprej. Težak čas je pred vama – puberteta. Vedeti mora, da ji še vedno stojiš ob strani, pa da ji boš še naprej. Vedeti mora, da jo imaš rada, da pa ne maraš tega, kar počne. To moraš ponavljati kar naprej, dokler ne bo SLIŠALA.
Pojdita kam sami, čimvečkrat, mogoče na aerobiko, v hribe, kino. Čimvečkrat. Če se bosta pogovarjali, si bosta bližje.
Njeno obnašanje je samo posledica tega, kar je preživela. Saj veš kako je bilo tebi težko pa si bila odrasla. Najbrž pa si niti v sanjah ne predstavljaš, kako je bilo njej. In nikoli ne obupaj nad njo.
Bila si dobra mama, bodi še naprej. Res pa je, da tudi starši delamo napake v dobri veri, da delamo prav.
Zdravo!
Najprej odgovor Lari. Ni bilo mišljeno to, da ti menjaš ni nick.
Tebi razočarana.
Mislim, da je to tema mnogih in ne zgolj tvoja, čeprav si ti zastavila vprašanje.
Mislim, da si nismo vzeli čas samo zate, vzeli smo si ga tudi za vse nas, za vse ob nas in za tiste, ki jih še ni z nami.
To ni zgolj tema, to je življenje samo in to smo ljudje.
lp
Pa bi še jaz nekaj pripomnila – torej, po domače: tale razočarana mama bi absolutno morala naprej pospraviti po svoji podstrehi in nato šele začela pospravljati hčerino.
Hčerino nežno otroško dušo so pregloboko zaznamovali nasilje, alkohol, fizični obračuni, da bi ostala nezaznamovana. Pomislite, draga mama, kako stresno je nanjo delovala nezdrava klima doma in se ne čudite njenemu uporniškemu duhu…
Poskusite ji pomagati, pogovarjajte se z njo – pa ne le o vašem novem partnerju, če drugače ne bo šlo, se obrnite na strokovne službe.
Predvsem pa – ne dovolite si, da bi z njo še fizično obračunavali – s tem ji samo pokažete, kakšen vzorec vedenja podpirate..
Sicer pa se v celoti strinjam z Larinim pisanjem.
Lp,Ali
Ne morem samo brati nasvetov ljudi za katere nisem prepričan ali so sami bili nekoč v podobni situaciji.
Pri 7ih letih naju je z materjo zapustil oče v revščini in skoraj nikoli ni plačeval prispevkov zame.Pri 20ih sem spoznal mamico in njeno nezakonsko hčerkico staro sedem let in v njej videl samo trpečega otroka ( samega sebe).Preko deklice sem se kasneje spoprijateljil z mamico in poročila sva se, ko sem deklici rekel NISEM TVOJ OČE A SKUŠAL TI GA BOM NADOMESTITI mene pa kliči kar po imenu je nekaj tednov kasneje rekla mamici ali misliš, da bo jezen če mu rečem OČI?in ona je rekla vprašaj ga….tako sem postal OČI.Danes ima ta deklica 27 let in je zame najljubša oseba na svetu čeravno imam sam svoja sinova je ona nekaj posebnega.Tako kot me je ona ubogala me moja že dolgo ne več ZAKAJ zato, ker se mati vmešava in moje vzgojne nasvete spreminja ter jima daje potuho kar pri dekletu nikoli ni delala in na koncu jaz popustim na njuno škodo….Naj končam, če si starša ali partnerja pomagata in sodelujeta ter ljubita otroka je vsak otrok priden sicer kmalu ve kaj si lahko privošči .Pa veliko ljubezni in vzgojne sreče posebno v tem času vsem .LJUDJE LJUBITE OTROKE TO JE NAJVEČ KAR JIM LAHKO DATE