prosim, pomagajte mi!!!
Pozdravljeni!
Sem bolj pasivna udeleženka tega foruma, vidim pa, da svetujete vsakomur,
ki ima probleme, zato vas prosim, če lahko še meni.
Zadeva pa je takale:
S sedanjim fantom sva skupaj 4 leta in pol….seveda, kriza je nastala in to
velika. Zadnje čase greva drug drugemu na živce, samo pričkava se,
nobene zainteresiranosti, harmonije ni, se mi zdi, da mi je ful energije pobral…
Vsako stvar mu moram neštetokrat povedat, prosit, da naredi to in to…..tale
vikend sem bila 2x zunaj s kolegicami ( je pač tako naneslo, da je imela ena
rojstni dan, druga pa me je povabila ven, da se spet malo vidimo)….in je bil
spet čist ljubosumen, in začel težit, da kakšna da sem, da je najboljš, da sem
kar z njimi nonstop, da se ne more več zanesti name…….
Tako daleč je prišlo, da sem se včeraj obrnila na vedeževalko (ki je nekaterim mojim prijateljicam povedala vse v piko)…in kaj je rekla?
Da ni to to, da je včasih kar alergičen name (kar je res), da bog ne daj, da bi
pristala v zakon (mimogrede, že dve leti in pol nazaj sva se zaročila, septembra pa
mi je omenil, da bi se rad poročil in imel otroka), da mi je vso energijo izčrpal, da, če se oba ne spremeniva za 100% (kar je skoraj neverjetno), da bo ta veza pravi
pekel. In da se bo to rešilo v roku 3 mesecev……da mi bo enostavno počilo in da bom naredila jaz konec.
Zdaj sem pa čist iz sebe….povedala je tudi, da sicer to ni slab človek, ampak da enostavno ni zame….in da sicer ga imam rada, ne ljubim pa ga več (to je tudi res).
Zdaj pa sploh ne vem, kaj naj naredim…konec koncev imava pri njem doma že
dve leti stanovanje (ki ga je v glavnem financiral on – jaz sem imela “finese” na skrbi.). Sicer nisva bila skoz skupaj – jaz bila pri njem predvsem za konec tedna, pa kakšen dan vmes – saj veste – malo tukaj, malo tam……in si ne predstavljam zdaj, kako naj rešim zdaj to zadevo….tudi njegovi im moji starši so se že zdavnaj spoznali, se vabili en drugega na rojstne dneve in podobne stvari….vsi v moji žlahti imajo v glavi, da sem bom menda letos z njim poročila….skratka, vse je izgledalo tako popolno in da bo to trajalo……..
Čisto sem zmedena (saj se najbrž vidi tudi po pisanju)…
PROSIM, SVETUJTE MI!!!!!!!!!!
Hvala in LP
Tvoje pisanje je res zmedeno, zato v resnici ne vem, kaj bi sploh rada. Ko sem prebrala še enkrat, mi je postalo jasno edino to, da se odločaš o tem, da bi fanta pustila, oziroma si se že odločila, pa ne veš, kako bi to izvedla.
Rada bi ti postavila samo eno vprašanje : ali obstaja kdo, ki ti trenutno zaposluje misli? Če je odgovor pritrdilen, je vse jasno.
Zamenjava bo neizbežna.
Če pa ni nikogar, pa tudi ne vidim razloga, da bi ostala ( in se poročila!) z nekom, ki ga ne ljubiš in ti gre na živce.
Sorodniki in starši in finance in stanovanje postanejo nepomembni, ko ljubezen umre.
Vendar – ZELO DOBRO preveri, kako je z vama. Morda gre samo za trenutno krizo, ki bo prešla. Mogoče si v fazi, ko potrebuješ malo več svobode, morda kakšne potrditve s strani drugih fantov. Bodi poštena do fanta in do sebe. Najboljši bi bil res iskren pogovor o tem, kaj drug od drugega pričakujeta in kaj si želita.
K vedeževalkam pa ne hodi po nasvete, vse odgovore imaš v sebi.
Poišči jih.
A ni vse skupaj malo podobno igri šah. Dva igralca se spravita h igranju šaha, da bi se zabavala. Naenkrat ugotovita, da zadeva ni tako enostavna, kakor sta mislila. V njuno igro je vpletenih veliko figur (prijatelji, sorodniki). Zadeva se iz poteze v potezo zapleta. Ce bos ti storil to bom jaz to….itd.
Vendar se vsaka igra nekako konča. Če sta se oba igralca vedla med igro fer, spoštovala in cenila drug drugega in tudi vedela ves čas kaj počne drugi, se lahko igra zaključi, seveda tako , da eden zmaga. Nič hudega, naslednjič bo pa zmagal premaganec in zabava gre dalje.
Nasprotno, če eden za trenutek zapusti igro in drug naskrivaj premakne figuro, si s tem zapravi zaupanje soigralca. Figure v igri nimajo več pomen tekmovanja, temveč imajo lahko sovražen pomen. Zgodi se da eden igralec zgubi živce in zapusti igro. Igra ni dokončana. To pomeni ni več priložnosti povratne igre. Najbolje je, da si igralca poiščeta nove soigralce. Zivljenje je pač eno.
lp Maj
Ne vem, ali se mi samo zdi, da misliš le na to, kar je rekla vedeževalka. To se mi ne zdi ravno zrelo. Pa tudi razmišljati, kaj bodo rekli eni pa drugi starši, pa tetice in stričeki – nepomembno. Zveze gredo narazen tudi po tridesetih letih, pa ni konec sveta.Pretehtaj pri sebi, če ga res ne moreš več prenašati. In on tebe? Če ga ne moreš že zdaj, kaj šele bo???? Odgovor bo prišel kar sam. Bolje je razčistiti zdaj, kot čez pet let.
Ker se obračaš na forum starejših najbrž pričakuješ tudi odgovor ljudi ki so (smo) že nekaj skozi dali. Nekaj podobnega se je dogajalo meni pri tvojih letih, vsi so pričakovali da se bova poročila jaz pa nisem bila sigurna če to želim. Pa otrok je bil na poti… Pa sva se… kot je rekla Tečka, težave so se podeseterile, jokala sem, bila nesrečna, spet so vsi rekli da so povsod težave, da se bova že navadila, tudi na pijačo, saj kdo pa nič ne pije, pa fizično nasilje, imela sem dolg jezik pa sem si “zaslužila” itd itd. Ko mi je po 22 letih postalo jasno da živim zase, da me eno figo briga kaj drugi pričakujejo od mojega življenja, naj misli vsak na svoje, sem tako storila tudi jaz. Zdaj sem spet samska, za marsikaj že stara, za pristno ljubezen z novim partnerjem pa nikakor ne
lotka