Pozdravljeni!

Pišem v imenu prijatelja oz. ljubimca, ker je poročen. Prosim ne obsojajte me oz. naju ampak nama pomagajte z svojimi nasveti, kolikor lahko.
Namreč pred 4 meseci sva se spoznala, v službi, saj sva sodelavca. Prišla je kemija in noben od naju se temu ni mogel upreti. Na začetku nisva delala nobenih načrtov za prihodnje, saj je on meni dal jasno vedeti, da je poročen in da je zakomplicirano, js pa tudi nisem nič kaj pričakovala.
Vendar so se nama v teh štirih mesecih vzbudila globoka čustva, tako z moje strani kot z njegove.
On sam je začel razmišljati o tem, da bi zapustil svojo ženo. Js nisem pritiskala nanj, želela sem ostati nepristranska. On sam je tudi pred enim mesecem rekel ženi, da ne čuti več do nje tiste ljubezni. Ona se je logično začela boriti zanj, za njegova čustva, o ločitvi še ni bilo govora.
To razmišljanje je začelo nanj močno vplivati, je namreč zelo čustven človek. Vem, da si želi biti z mano vendar ima doma dva otroka, živita pri njegovih starših in ta občutek krivde z njegove strani, da bi zapustil družino, ga “ubija”.
Bil je celo pri zdravniku, ki mu je dal napotnico za psihiatra in sedaj čaka na datum. Pred nekaj leti, ko se mu je rodil prvi otrok, je že bil v depresiji in takrat je celo jemal antidepresive. Tokrat se jim želi izogniti, če se bo le dalo.
Na kakšen način mu bo psihiater pomagal ne vem. Sama mu stojim ob strani kolikor je to mogoče, predlagala sem mu celo, da se malce odmaknem iz nastale situacije vendar si tega nihče od naju ne želi.
Moji nasveti njemu so bili (trudila sem se ostati nepristranska), da mora v prvi vrsti gledati na sebe, na svojo srečo. Če bo zapustil ženo, to še ne pomeni, da bo zapustil otroke, saj jih ima zelo rad. Občutek krivde ima oz. bi imel tudi iz strani svojih staršev, češ da je zapustil družino (glede ločitve še nikomur ni nič omenil)..Prav tako je zakomplicirana finančna situacija z njegove strani, saj sta z ženo pred leti vzela visok kredit, da sta si uredila del hiše pri njegovih starših in sedaj on odplačuje dokaj visok znesek kredita na mesec, ženina plača pa gre za stroške in hrano. Obremenjuje se res z vsem, poskuša narediti, kar bi bilo najbolje za vse, čeprav sem mu povedala, da nekdo bo pri tem sigurno trpel. Ali bom to js, midva ali pa žena. Moje mnenje glede otrok je, da bodo otroci mogoče trpeli kratkoročno, dolgoročno pa se bodo prilagodili situaciji, če bi se ločila, saj so otroci zelo prilagodljivi..Če bo on nesrečen in s tem žena, bodo pa tudi otroci.
Res ne vem, kako mu še naj pomagam, vsaj za silo, saj bo verjetno minilo nekaj časa, preden dobi datum pri psihiatru.
Res bom zelo hvaležna za vsako vaše mnenje. Kako bi vi ravnali v nastali situaciji? Kakšna vprašanja si mora postaviti, da se bo prav odločil?
Upam, da mu bo kakšen vaš nasvet pomagal.. Hvala!

Pozdravljeni Maja2402,

vaše sporočilo sem prebrala z pozornostjo in potem sem ga prebrala še enkrat. Opisujete situacijo v kateri ste se znašli vi in vaš ljubimec- posredno pa situacija seveda zadeva precej širši krog ljudi. Pravite, da pišete v imenu svojega ljubimca. Moj namen tukaj vsekakor ni, da bi moralizirala ali vam solila pamet ali pa obsojala. Vendarle vam moram priznati, da mi je padlo v oči, da sprašujete za nekoga drugega s katerim ste v tem trenutku čustveno prepleteni. Menim, da je nemogoče, da svojemu ljubimcu dajate “pametne” nasvete o tem kako naj v nastali situaciji ravna. Tukaj ste namreč neposredno čustveno vpleteni. V kolikor bi vaš ljubimec želel nasvet nekoga kot sem jaz, bi bilo smiselno, da za nasvet vpraša sam.
Druga stvar, ki mi je v vašem pisanju padla v oči, je to, da vajina zveza traja štiri mesece. V štirih mesecih na začetku neke zveze, težko delamo načrte za vse življenje- se vam ne zdi? V začetku takšnih zvez gre za privlačnost, zaljubljenost..in to še ni nikakršen garant, da se bo z nekom izšel dolgoročen odnos. To, da je on poročen in ima otroka, pa seveda situacijo še bolj zaplete. In ja, štiri mesece se mi zdi zelo kratek čas za neko zvezo dveh odraslih in odgovornih ljudi, da bi že načrtovala skupno življenje. Če je sploh bilo o tem govora?
Verjamem, da je vaš ljubimec zmeden in ne ve točno kako in kaj. Zagotovo imate prav, ko pravite, da bo nekdo sigurno trpel ob nastali situaciji- najverjetneje pa ne bo trpel samo nekdo. Ste prepričani, da želite v zvezo s človekom, ki nosi prtljago iz preteklosti in se je z vami zapletel v času, ko je bil v zvezi? Menite, da se ne bo nikoli več zaljubil in se zapletel ponovno, če se bo pokazala priložnost? Ljudje se pač zaljubimo, ampak zaljubljenost ni ravno “trezno” stanje- bolj koktejl hormonov, ki s časom popusti, vsakdanje življenje z vsemi obveznostmi, skrbjo za otroke in materialno preživetje pa je nekaj čisto drugega in tukaj se pokaže potreba po nadgradnji hormonskega dogajanja. Tukaj postane jasno koliko se lahko na nekoga zanesemo v vsaki situaciji, mu zaupamo, z njim delimo…
Torej, če potegnem črto, moram priznati, da vam ne znam dati pametnega nasveta. Niti ne verjamem, da bi lahko kakršenkoli nasvet z moje strani bistveno vplival na to kako se bo situacija odvila. Vašega ljubimca ne poznam in ne vem kakšen je njegov dejanski odnos z ženo in niti kakšen je z vami. Sem pa skorajda prepričana, da niti vi nimate vpogleda v to kakšen je njegov odnos z ženo, ne glede na to kaj vam on sam o tem odnosu pove.
Logično je, da se vaš ljubimec obremenjuje z nastalo situacijo, konec koncev je imel vpliv nanjo, se vam ne zdi? In imel ga bo še naprej. Tudi vi. Nihče ne bo mogel namesto njega prevzeti odgovornosti za svoje odločitve. In verjetno se teh odločitev boji- žal ( ali na srečo?) pa mu te odgovornosti ne bo mogel nihče odvzeti. Kakorkoli se bo torej odločil, bo odgovornost za svoja dejanja moral prevzeti. Na dveh stolih sedeti je težko, prevzeti odgovornost za nastalo situacijo in končati nekaj ter oditi v nov odnos…- tudi ni lahko. Čutiti stres in celo zapasti v depresijo je seveda ob takšni situaciji čisto mogoče.

Tudi jaz ne vem kako bo psihiater pomagal ob teh iz življenja izvirajočih težavah- glavnina odločitve je namreč na človeku samem, ki se v nekaj zaplete potem pa se želi iz tega izplesti brez, da bi bil kdorkoli prizadet ali čustveno oškodovan…pa se izkaže, da v nobenem primeru ne bo šlo tako gladko. Takšni so pač odnosi med ljudmi.
Ne vem kako je z datumom pri psihiatru, vendar je urgentna psihiatrična pomoč dostopna 24 ur dnevno na psihiatričnih klinikah.
Ne vem kako lahko svojemu ljubimcu pomagate, ko pa me sprašujete, kako bi jaz sama ravnala v nastali situaciji, vam težko odgovorim, saj nisem v takšni situaciji. Lahko vam rečem, da bi s tem človekom prekinila zvezo in ga poslala k ženi in otrokoma, ampak potem bo to že moraliziranje, kajne? V kolikor on nima več kaj početi z ženo, bi pač bilo prav, da najprej prekine eno zvezo preden se zaplete v drugo. In tukaj odigrate svojo vlogo vi, ki pač pristajate na takšen odnos. Tako menim, da bi storila jaz. Kaj boste naredili vi? Boste samo čakali na naslednjo potezo svojega ljubimca?

Želim vam pravih odločitev,

lp

Bernarda