propadanje moje sestre

Imam 40 let staro sestro (jaz sem mlajša sestra) in že več kot 10let se vleče v naši družini agonija zaradi sestre. Ona je namreč psihični bolnik, ki pa zavrača zdravljenje. Da je res psihično bolna, torej imela je diagnozo psiho nevroze, je potrdil psihiater lani, in ji predpisal zdravila, ki pa jih je jemala samo en mesec, potem opustila zdravljenje, češ da ni bolna. Niti ni hodila v skupino, ki je sledila po zdravljenju.
Najhuje je, ker imamo z njo vsi konflikte, pa ni važno kaj se pogovarjamo. Mojadva otroka se jo celo bojita, ker je nepredvidljiva, lahko ima izbruh kar naenkrat. Na primer če smo na obisku, začne upit name ali na mamo, čeprav sva midve z njo ne samo prijazni, celo ponižni včasih, samo da je ne bi kaj ujezili. Mamo je že enkrat tudi za lase vlekla, tudi če sem jaz zraven.
Sita sem že tega. Mama me z njo ves čas obremenjuje. Seveda mi ni vseeno, saj je moja sestra in želim si, da bi bila zdrava, normalna. Da bi lahko hodila v službo in da bi se z njo kdaj lahko kaj normalno pogovorila. Ona namreč govori same nesmisle. Tako da včasih res ne razumem, kaj ima v glavi.
Skratka, jaz sem že od vsega zelo utrujena. Ne samo, da imam dva majhna otroka, s katerima je veliko dela, bremeni me sestra, ki je iz leta v leto v slabšem stanju. Pomoč zavrača na celi črti. Vsi smo že obupani, mama, oče, jaz, tudi teta in stric, ker smo se res že toliko ubadali z njo, celo sami smo hodili na pogovore, da bi ji lahko kako pomagali, pa je vse zastonj, če ona ne želi zdravljenja. Hkrati pa nas vse nekam pošilja in se dela norca iz nas!
No, če je komu približno jasno kaj želim povedat, bi vas prosila, če imate kakšno idejo, mogoče celo izkušnjo, da delite to z mano. Vam bom zelo hvaležna.
Hvala!