Program za abrahama
Bila sem na enem takem rojstnem dnevu in glej kaj se je zgodilo: Bili smo zunaj -piknik in kar od nekje se vzame “starček”-s palico v roki, ves siv, oblečen v belo ogrinjalo na glavi je imel krono na njej pa napis 50. Prišel je parvi Abraham. Pozdravil je vse prisotne in povedal par besed ( v tem stilu: Draga slavljenka, prišel je čas ko te bom vzel v svojo družbo, pod svoje okrilje, v družbo nas 50 letnikov….In potem je nekaj govoril o njenem otroštvu , pa njen kratki življenjepis in nato še kako bo ona zgledala v prihodnosti). S seboj je prinesel tudi darilo. Sliko, kjer je naslikana ona v mladosti, ko pa jo obrneš na glavo je druga slika – kakšna bo izgledala, ko bo imela 80 let. Cel tekst je bil napisan na zabaven način in to je bilo res popestritev tistega popoldneva, še posebej, ko se je tisti starček prelevil v mladeniča – njenega sina.
Ja, nekaj podobnega, kot je napisala Nataša.
Nekdo, ki slavljenca dobro pozna (že od mladosti), mu sestavi kakšen govor ali nekaj podobnega. Moja mami in sestra imata to v malem prstu, za bratranca sta napisala kar nekaj A4 strani o njegovem življenju v verzih, s pripomočki – ko je slavljenec sodeloval in določene stvari pokazal, demonstriral,…ful, ful zabavno, lahko rečem višek tistega žura. Ampak priprave vzamejo čas, so pa tudi priprave same zelo zabavne (nas je več sodelovalo)… Potem so pa odigrali še tisti skeč, ko pride kmet k zdravnici, in se mora usesti, mora se slečti, mora pokazati usta, ušesa,….. , tralala…. čeprav je prišel zdravnici le povedati, da ji je pripeljal drva za kurjavo, ki jih je naročila. Skratka, kmeta je treba primerno obleči (naš je imel npr. pod hlačami dolge bele spodnje hlače, ki so bile prej na tazadnji polite s kavo…), mora se stalno upirati, a vsakokrat posluša zdravnico in svojega stavka ne pove do konca, ona pa njega sploh ne posluša – naša dva sta bila polna domislic in zdravnica je bila primerno stroga – z malo priprave in zavlačevanja lahko izpade zelo dobro, tako kot je pri nas. V našem sorodstvu za takšne zabave vedno “nastopamo”, tudi na poroki imamo kakšno točko kulturnega programa – zanimivo je, ko prihajamo iz različnih koncev SLo. in potem pride par zanimivih nastopov (nazadnje smo pri sestrični peli in plesali – kot folklorna skupina iz našega konca)… Fajn je, če se prej malce dogovorite in če glavna oseba-slavljenec, o tem nič ne ve!
V naši žlahti je navada, da se slavljencu podari knjiga. V njej je cel življenjepis slavljenca. Vsak se nekaj spomni iz mladih let. Mora pa to biti napisano lepo v verzih, zavito v malo skrivnosti, slavljenec pa potem ugiba oziroma pojasnjuje, če je vse to bilo res. Potem je v knjigi še cel kup fotografij, takih smešnih in čisto pravih, pa tudi kakšna karikatura se najde.
Na koncu knjige pa je še poseben list, v katerega se vsi gostje na zabavi podpišemo in napišemo kakšno lepo misel kot spdbudo za nadaljnja leta.