Pozdravljeni
Skoraj redno brskam po forumih na med.over.netu in našel sem že veliko zanimivega, pa tudi marsikaj novega sem zvedel o pogledih drugih ljudi. Mislim, da so srednja leta res lahko najlepša, vendar mora biti za pravo, kvalitetno uživanje srednjih let izpolnjenih kar nekaj predpogojev. Ne strinjam se naprimer s tezo, da denar ni pomemben. Moje mnenje je, da kdor nima kaj jesti, ne more biti zadovoljen ne s sabo ne z okolico. Tudi socialni status ni ravno zanemarljiv, koliko več energije mora naprimer za premagovanje stresov in stisk vložiti človek, ki je brez službe, lastnega doma, ki ne more otrokom zagotoviti šol, iger in lepega otroštva. In kar je najhuje ni toliko premagovanje sedanjih težav, ampak gotovost, da se kaj bistveno ne more spremeniti na bolje in se tudi ne bo.
Drugi predpogoj (vsaj v večini) je skladje v družini. Pa ne le vdano prenašanje stanja kakršno pač je, ampak aktivno in strpno sodelovanje pri izgradnji družine in njenih notranjih odnosov. Vem, da zveni to precej plehko in prazno, vendar je to edini recept, ki ga vem.
Še kar nekaj stvari lahko poveča uživanje v srednjih letih, če pa je človek še senzibilen, mislim, če zna in zmore zaznavati čudovitost in enkratnost sveta in bivanja so dane vse možnosti, da bo srečen in da bo to srečo delil še s kom.

Mihec

lepo, mogoče bi vas moral vprašati, kaj ste po poklicu in s čim se ukvarjate. Mislim, da je Marks rekel za svoj marksizem, to je najboljši program kar jih je bilo na svetu, do takrat ko ga ne začneš izvajati.
Beseda vse prenese, kaj je pa z dejanji? Težko je uskladiti toliko različnim mnenj in podob o idealnem svetu. Res je, da denar veliko pripomore, k sreči, ampak v zelo redkih primerih. Ne dolgo nazaj sem slišal zanimivo izjavo miljarderja: “Nisem srečen, kako naj bom ko pa moram svojih 500 programov gledati vedno sam.” Pa so ga vprašali:”kaj a denar ne premaga vseh težav nesreče” in je odgovril “Ne, ampak pomaga da na probleme lažje pozabiš”

Veliko je faktorjev za srečna sredna leta.

Ko si mlad uživaš v delu, nekaj te žene naprej, izbiraš si ljubezen, hobi , službo in navsezadnje bi rad dobro zaslužil. Ko prideš v srednja leta pa ponavadi niso več rožnata, če nisi uspel uresničiti svojih ciljev, saj nisi več tako prožen do dejanj, kot si bil in kaj hitro nastanejo problemi in kregi in ločitve in zagrenjenostin zapitje in na koncu rpivedo do nesrečne in komaj željene starosti in smrti.

Menim, da je potrebno v srednjih letih nadaljevati zagnanost in željo po napredku, nikoli ne bi smeli prenehati biti otroci in kot taki tudi naprej razmišljati in tako delati. Ni lepšega kot ostati tako mlad kot si bil takrat pri 10,12,18, letih.

primož

Resnično zanimivo je prebirati razmišljanja o tim. srednjih letih – vendar se vprašam, KATERA leta so to. Če imate vaše življenjske cilje postavljene le do “prvega vogala” ali pa ste si zastavili živeti le do 60. leta – potem vaša “srednja leta” nastopijo že zgodaj.

Ali se vam nikoli ni zazdelo, da so lahko srednja leta pri vsakem človeku drugačna? Da so odvisna od njegovega razmišljanja, pogleda nase in (ne)popuščanja vplivom okolice in notoričnih negativcev (pesimistov)?

Pomen denarja je vezan na vašo definicijo uspeha. Če je za vas uspeh v življenju, da imate veliko denarja, potem bo vaša pot osamljena in trpka. Pravi uspeh v življenju pride (tako je vsaj nekoč zapisal nek pameten človek) takrat, kadar lahko preživiš vsak dan polno, kot bi bil to zadnji dan na svetu.

Sicer pa, na kaj bi vi mislili, če bi vedeli, da vam ostane le še nekaj dni življenja? Na denar? Na družino? Na prijatelje?

Pozdrav
Vesel sem bil vašega razmišljanja na to temo, vendar se mi zdi, da verjetno nisem pravilno izrazil svojih misli. Morda sem se nekoliko nerodno izražal, vendar sem hotel bolj poudariti aspekt drsenja v totalno potrošniško družbo, kjer denar ne samo da postaja vedno pomembnejši, ampak edina potrebna stvar. Zavedam se, da vsak človek drugače gleda na življenje, pa tudi na srednja leta, vendar se bojim, da taka družba, kot nekako postaja naša veliko pripomore k vrednotenju vrednot, ki bi sicer moralo biti specifičnost vsakega posameznika.
LP