problemi s travo
Kadim jo ze 5 let, sm odvisn psihicno cist, ce ne se celo fizicno. Skadim po ene 6 al pa 7 jointov na dan. Ce nism zadet ne morem nc, cist nc. Je pa res da lahko neham, ce res hocem in sicer to storim na vsake 3 mesce za 3 mesce- torej v enmu letu kadim priblizno vsega skupej samo 6 mescev.
Zdej bi rad nehov, sam sam odlasam in odlasam, nehov bi, ce bi mi zmanjkalo dnarja, sam mi ga ne, zato kar ne morem nehat. Sam morem, ker je ze obdobje predolgo in morem nehat za ene 3 mesce.
Problem je ta da bi rad nehov, sam po drug stran pa ne.
Kako nej neham cimprej sej so izpiti in se treba ucit?
Vsak zadet dan mi je izgublen in rabim kasno pomoc cimmprej!
Lep pozdrav!
Če potrebuješ svetovalca me lahko pokličeš na spodnjo telefonsko številko, da se dogovoriva za razgovor. Potrebno je narediti motivacijski načrt, ki bo vodilo spremembe načina življenja.
Ali je to podobno, kot s cigaretami nevem nimam izkušenj? Jaz sem rabila trdno voljo, da sem nehala kaditi in sedaj ne kadim že 5 mesecev je pa res, da sem nehala že 6x po eno in tudi dve leti, potem pa začela čisto zaradi traparije nazaj.
Mene zanima ali lahko en srednješolec kadi travo je to drago, če redno kadi in ima samo štipendijo pa mal žepnine, kako v bistvu spoznaš nekoga, da kadi in ali rabiš to vsak dan, če si odvisen od trave, hvala ti za odgovor.
Bila sem med tistimi, ki je veliko prekadila. Ne vem, minilo me je. Nisem potrebovala ne vem kake volje, mislim, da sem se spremenila- doživela neko preobrazbo.
Prej niti nisem razmišljala zakaj kadim- pač, dober občutek, vživela sem se lahko v marsikaj in to zelo bolj. Nezanimive stvari so postale zelo zanimive, privlačne. Mislila sem, da življenje dosti bolj okušam in živim zadeta kot ne, tako pri branju, igranju instrumenta, pisanju, hrani, seksu..- vsem.
Ampak prišel je čas, ko sem začela razmišljat, da je trava prej neko slepilo, kot pa spodbudnik dela, dobre volje, smisla. Saj skoraj nisem bila sposobna živeti brez nje, to pa mi ni dalo miru- saj vendar nismo ustvarjeni za to, da kadimo. In znamo (!), le če sami hočemo, živeti in okušati življenje tudi brez nje…
No, ne rečem, da ga nikoli več ne prižgem, ni mi pa to več navada ali- nuja..
Najbolje je, da prečistiš in premelješ sam s sabo. Nihče ti tega ne more vcepiti..
Veš, smisel življenja je že življenje samo, brez opoja. Smisel smisla pa je ljubezen- kakršna koli.