.. mislim, če se smeejete “nagajivostim”, da naskrivaj je bonbone – kako naj se naući, kaj je prav? To ni nagajivost, ampak prekršek, in slediti mora nekaj vzgojnega, ne pa smeh. “Mi se velikosmejemo…” Se ne čudim, saj ga otrok najbrž velikokrat polomi. Svetovala bi vam Žorževo knjigo Razvajeni otrok – škoditi ne more.

Ah no ja no, tudi če učitelj ni ravno po okusu učenca, to pač ne opravičuje nespodobnega vedenja in razgrajanja v razredu. Kaj bo vedno v življenju delal in sledil navodilom samo, če ga bojo drugi znali animirati?

Ne bo daleč prišel, ker se je treba včasih animirat in pomujat tudi sam.

Se pa vsekakor strinjam, da bolj deluje pohvala kot pa graja.

Žal tudi jaz mislim, da imate doma prestrog režim, tako da seveda otrok niti nima možnosti pokazati svoj “pravi obraz”. Je priden, discipliniran, itn. In zato se ti je zgodila tista najbolj tragična stvar – v bistvu ne poznaš svojega otroka. In če boš tako nadaljevala, se ti bo zgodilo čez nekaj let, da boš prepričano trdila, da “tvoj otrok tega pa že ni naredil”……

Večina otrok je med tujci bolj zadržana, učiteljice uboga, itn itn. Tvoj pa ne. Kljub kaznim. Kaj to pomeni? Da sta vidva z možem njegova glavna avtoriteta, da se vaju praktično boji. Ga držita v šahu, je kot zlomljen ptiček.
Ko uide iz tega obroča, dobesedno podivja, se sprosti. In pretirava, seveda. Ker očitno ga domače okolje tako duši. Ti misliš, da imaš avtoriteto in se jeziš, da učiteljica nima avtoritete. A v bistvu govoriš o popolni ubogljivosti. Ki se je kako doseže………?

Sklep – doma popustite z avstroogrsko vzgojo. O kakšni stvari se tudi malo pogajajte, prisluhni njegovi prošnji “da ne še sedaj…”, skelnite kompromise itn. PRISLUHNI MU.
Pa ne zameri napisanega.

Joj, kakšne psihoanalize na podlagi enega posta.

Moja kolegica je imela enak problem. Vsakič, ko je šla v šolo je poslušala, kako otrok za šolo še ni zrel, da ne posluša, ne sedi pri mitu …
Skratka pol leta je hodila praktično na 14 dni v šolo in si razbijala glavo, kako zaboga umiriti otroka, ki je doma čisto OK.
Potem je imela dovolj in na naslednje govorilne ure poslala moža. Učiteljica se možu čez otroka ni pritožila niti malo, ampak ga samo hvalila.
To je sicer ekstrem, ampak ni tako malo učiteljic, ki se do mam obnašajo čisto drugače kot do očetov in, ki punčke drugače obravnavajo kot fantke.

Se strinjam tudi z metulko, lahko je obnašanje posledica tega, da se enostavno v novi situaciji ne znajde in se zato obnaša neprimerno.

Še en možen razlog je vzbujanje pozornosti na neprimeren način. Morda ga učiteljica opazi samo, če nagaja. Morda ga ostali otroci zavračajo, ga ne opazijo, pa si tako pridobiva njihovo pozornost?

Možnosti je veliko in glede nato, da gre za 6 letnike, je kar težko ugotoviti v čem je problem. Redkokateri 6 letnik je sposoben odgovoriti na vprašanje, Ja zakaj si pa to naredil? Še posebej, če so zadaj zapleteni medosebni odnosi.

Je pa dejstvo, da si bo v končni fazi v razredu morala avtoriteto izboriti učiteljica sama.

Najprej se smejete “vragolijam” svojega lepo vzgojenega otroka. Meni se zdi to velik prekršek, da ješ naskrivaj ponoči bombone. Potem ga pošljete za 5 dni na tabor, kjer pričakujete težave (le zakaj, če je vzgojen?). Potem pa se vam zdi, da je učiteljica kriva, da otrok odgovarja in kaj še vse. Kakšna zmeda. Vzgojen otrok tega enostavno ne počne. Navadno se vzgojeni otroci doma sprostijo, zunaj so pa bp.

To je to! Imate NEVZGOJENEGA in RAZVAJENEGA OTROKA!!!!

Priznajte si to in začnite z vzgojo, dokler ne bo prepozno!

Vsaka od nas ima svoj prav, ampak dejstvo je, da je otrok v razredu z učiteljico in ne z mamo. In če je problem avtoriteta staršev, se mi porajata dve vprašanji:
1. zakaj potem ne zaleže podpis in “kaznovanje” doma?
2. kako naj starši vplivamo na obnašanje otroka v razredu, če smo v službi (ali doma), dejstvo pa je, da je problem NUJNO rešiti TAKOJ in točno tam, tam pa je EDINA avtoriteta učiteljica (ki pa ima po večini itak “zlomljeno” avtoriteto, saj smo starši nadavtoriteta in bognedaj da bo mojega grdo pogledaja, ker bom jutri že pri ravnateljici)?

Otrok je ob vhodu v šolo še res zelo mlad. Lahko, da je šel pozno v vrtec oziroma tam sploh ni bil in potrebuje le čas za socializacijo.Samo kritiziranje in kaznovanje doma zaradi šole mu bo šolo uprlo.
Možno je, da se dolgočasi in potrebuje le dodatno zaposlitev ali le pogreša več pozornosti, ker je preveč otrok v razredu. Toliko možnih razlogov je….
Vsak otrok je svet zase in ker ga učitelji tako ne obravnavajo ga dajmo vsaj starši.Poskusite prisluhniti vašemu otroku,ker si noben otrok ne želi graje kar naprej.Poudarjajte njegove pozitivne plati in gradite z njim na samopodobi.
Najprej pa se umirite, ker otrok čuti vašo napetost in nezadovoljstvo.Potem pa izkoristite prihajajoče počitnice za nov pristop pogovora o šoli, učenju, pravilih lepega vedenja in podobno.

Srečno in vztrajno, ker te stvari ne grejo s čarobno palico…

Drage mamice!

Tudi jaz sama sem mama dveh deklic (3. in 6. razred) a se zaradi neposlušnosti in klepetavosti nisem NIKOLI vpršala o avtoriteti učiteljice.
Doma nimate avtoritete niti za enega , kaj šele za dvajset ali več otrok!
Lepo vas prosim! Pa še nekaj je : kako dandanes imajo učitelji avtoriteto, če pa jim grozijo starši s tožbami in ne vem čim vse.
Kot je že nekdo napisal: NIKOLI ne obrekujte učitelja pred otrokom, ker znajo potem to še kako dobro izkoristiti. Ne tolažite in ne slepite se s tem, da je vaš otrok popoln pri 6, 8, 10, 12,…itd. letih. Samo preizkuša vas in učitelje, kako pa kdo pade na take finte je pa spet druga zgodba.
A v končni fazi je vse odvisno od nas STARŠEV in ne od UČITELJEV!!

Se strinjam s Piff.

Pošlji na GU moža. Ali pa še bolje, pojdita oba. Mi smo sicer manjši problem, če to sploh je, rešili na ta način. Sem imela občutek, da resnično uživa, ko govori same slabe stvari. In to so mi potrdile tudi druge mame. Negativzem do konca!
Zato pa zagovarjam teorijo, da je ena raredničarka za 3 leta (I. triada) totalna bedarija.

Pomislie na tiste otroke, ki se ne ujamejo z razredničarko!

Pozdravljeni,
moje mnenje je malo drugacno.Mogoce je vas otrok izredno visoko inteligenten, in svoje nezanimanje kaze na tak nacin, da dobesedno “zaigra” poredneza, da se mu posveca cas.
Poskusite se z uciteljico dogovoriti, da mu za nekaj casa da posebno, castno nalogo v razredu– skrbi za red in disciplino v razredu, da ji je dejansko ” podaljsana roka”. Naj sam opozori uciteljico na nemir ali motenje pouka.Takrat se bo pocutil pomembnega in koristnega, in sam bo verjetno tudi svoje vedenje kontroliral.
Srecno

Tudi jaz se ne bi sklicevala na avtoriteto …
Otrok bo moral počasi usvojiti pravila v šoli in se jih držati.
Pomembnoje,da imate enak pristop učiteljica in vi doma.

jaz imam že velika sinova, odrasla. Pa se tudi spomnim, da sta bila vedno tako povprečna, nič posebnega glede vzgoje in ocen. Ampak jaz sem se včasih zlagala, ko sem prišla z govorilnih: sem rekla, da je tovarišica rekla: če bi bili vsi taki, kot je vaš, bi bilo pa fino. Ti povem, to je pa bilo kot bi ju pobožala. in sta bila res zmeraj normalna.. če sta dobila cvek, sta mi že na pragu pravila, če je bila pa petica, pa tudi. in učitelje sta imela rada. sta pa oba taka nežna, da se ju še dobro skregat nisem upala. mislim, poskusi reči učiteljici, da naj ga enkrat pohvali, če se da zmenit z njo. pa še ti mu reci, da je rekla, da se je poboljšal. mogoče pa bo kaj vplivalo nanj… ojej, mora bit še čist majčken fantek..