Problemi 5 letnice
Še enkrat ti lahko povem, da se mi moj osemletni sin ni še nikoli zlagal!!!!!!
Čudno, kako to??????? Ker nikoli ni bilo potrebe. Ker mi zaupa.
Naslednjič, ko bo tvoja hči hotela bonbone ji reči, da si mislila narediti za večerjo palačinke ali kaj drugega sladkega. Naj se ona odloči, kaj bi raje, ti pa jo prosi, če ti lahko pomaga. Naj npr. celi družini namaže kruh s čokotelo, ali maslom in marmelado, pripravi pribor ali pomaga pri peki palačink. Naj naredi maso in vliva maso z zajemalko v ponev. Ostalo narediš ti. Imela bo občutek da lahko odloča palačinke ali drugo, in občutek koristnosti – tebi bo pomagala. Ko bosta skupaj delale bosta postajali prijateljci. Po končanem delu jo pohvali. Če pride do nerodnosti jaz ponavadi rečem: “Nič hudega, vaja dela mojstra. Naslednjič bo bolje”.
Če noče narediti naloge vzami zvezek predmeta, ki ji najbolj ugaja in rečeš:
Ja, saj pravzaprav je tvoj zvezek ta in ta zelo lepo urejen. Ne vem, pohvališ tisto v čemer je boljša …….. nekaj se bo že našlo in nato po pohvali, no samo še tole nalogico narediš potem pa hitro ven na zrak.
Še enkrat – lepa beseda lepo mesto najde. Daj ji občutek, da ima možnost odločanja, sodelovanja in občutek koristnosti. S poniževalnimi vzojnimi ukrepi vzgojiš upornika. Mateja
Draga Vrtnica!
Iz kopice navetov, ki si jih dobila, upam, da si izluščila bistvo.Predvsem tisto,
ko ne verjameš, da se otrok ne laže. Otroci se ne lažejo, jasno, če v to niso prisiljeni! In kdo jih v to prisili! Mi starši! In nihče drug.
Danes sta moji hčeri že odrasli. In lahko rečem, da mi bistvenih reči nista nikoli lagali.So pa bile drobne laži, v odraščanju, ki sta jih počeli, kar pa je v tem obdobju tudi pričakovano. Te pa mi povesta danes, in vedno se skupaj nasmejemo njihovim
neumnostim.
P.S.
Skoraj bi pozabila!
Vsa “vzgoja”, vključno z alkoholom, mamili, sexom, mora biti končana do pubertete. Takrat otroka zgolj “poravnamo” , če ga vleče v napačno smer.
Nek otrok je dejal: ” Ja , mami, saj si me ti vzgajala? A ne zaupaš svoji vzgoji?”
Menim, da ravnanje vrtnice ni ravno napačno, vzgoja mora biti(seveda, bi lahko izpustila poleno!). Drugače pa, sem tudi sama kdaj klečala in se mi zdaj ne zdi, da bi kdo zganjal premoč nad mano. gre se sao zato, da otroka pošlješ nekam, kjer se mora umiriti in ne more početi nič, ker pač v kotu ni nič. Če otroka, ki se mu zlepa ne da ničesar dopovedati pošljete v sobo, bo tam razmetoval, ali uganjal kakšne druge norčije. Otrok rabi čas, da se umiri in premisli, če je pametno, da še naprej nagaja in kdaj se splača in kdaj ne.
Moja tašča je imela štiri fante enega za drugim in vedno sama doma. Prav tako jih je včasih dala klečat, ker je le tako dosegla, da so se umirili. Pa se nobeden od njih ne spomni, da bi izvajala premoč nad njimi. Klečali so, če so se pogledali, so se smejali, včasih, pravi mož, pa so kar kleče zaspali.
Menim, da meje morajo biti povsod in otrok mora vedeti, kje je meja že zdaj, kasneje bo zastonj kaj popravljati-kar se Janezek nauči, to Janez zna.
Sama imam dve punčki, s katerima se kar dobro razumem in tudi spore in tegobe kar lepo rešimo. Kadar je preveč eno od njijo pošljem v sobo, da se umiri, potem pa lahko pride nazaj pa je brez problema.
Če pa bo kdaj prehudo, jih bom pa ziher dala klečat, se mi zdi pa le bolje, kot vpiti na otroka ali mu karkoli dopovedovati, saj kadar imajo muhe nas težko kaj slišijo, kaj šele poslušajo.
Lala
V našem vrtcu pošljejo otroka (če ni priden, če razgraja, skartka če so problemi z njim) na stolček, da se ohladi. In ko se ohladi, se lahko rpilkuči ostalim pri igri. A je to kaj drugače od klečanja? Ravno tako ga izločijo ven, ga odtegnejo od igre in s tem prekinjo njegovo nerganje. A to se vam zdi prav?
V vrtcu pravijo, da deluje.
Mešati vrtec in domače okolje je milorečeno neprimerno. Čisto jasno je, da se vzgojiteljica pri 20-ih otrocih ne more ukvarjati z enim posameznikom tako kot se ti lahko doma s svojim otrokom. A potem bodo vsi ostali čakali, da se bo z njim pomenila ?
Sorry, Frucka, mislim, da imaš v sebi težave in da enostavno ne sprejmeš nobenega nasveta. Ti imaš prav in nihče drug. Žalostno.
LP,Kaja
Spoštovana Frucka,
pravite, da se vam hči zadnji teden vsak dan polula v hlačke, poleg vsega vam laže.
Ozrite se vase, zamislite se, ker hčerka vam s svojim obnašanjem sporoča, da je v vaši družini nekaj narobe. Pomislite, kaj bi to bilo. Morda pozabljate, da je vaša hči stara šele 5 let in imate do nje previsoka merila.
To, da vam je hči začela lulati v hlačke in lagati je polsledica nečesa . Kaj pa je vzrok poiskusite odgovorite vi!!!!! lp Mateja
jaz mislim, da sta Frucka in Vrtnica nemočni pri vzgoji svojih otrok in potrebni pomiči…..kajti težko verjamem, da sta toliko žleht, da bi svojega otroka dali klečati na poleno, saj to je milo rečeno matranje…..ostane samo še dvoje, ali sta potrebni psihiatra, ali pa dobre knjige o vzgoji otroka (teh prav gotovo ne bereta)…v obeh primerih pa sta potrebni pomoči.In jaz svetujem, da nemudoma začnete prebirati knjige (ne knjigo), dokler je še čas, če je še čas……knjige se dobijo v knjižnici (to je ustanova, kjer izposojajo knjige)……….
Še enkrat sem Vam skopirala odgovor dr. Rejca s foruma Psihiatrija.
Spoštovana ga. Frucka
predvsem se morate zavedati, da je osnovno vzgojno sredstvo pohvala, kazen pa je odtegnitev pohvale.
Ne zamerite, ampak iz vašega pisanja sem dobila občutek, da ste dominantna oseba, ter da pozabljate, da je vaša hči stara 5 let in od nje pričakujete preveč.
Še enkrat – razmislite lep dan Mateja
Draga Kaja!
Nisem oseba, ki bi imela vedno prav in zato sem tudi napisala na forum moj problem,, ker sem pričakovala vaše nasvete in ne grajanja. Če bi imela vedno prav, bi imela tudi svoj prav pri vzgoji otroka in en bi iskala pomoči tukaj. Ker pa imam probleme, sem se obrniola na vas, zato, da bi mi svetovali, kaj in kako naj še poskusim, da bo vzgoja kar se da idealna. Tukaj ste me postavili v nekakšen položaj čudne matere. Iz vaših postov je razvidno, da si mislite, da nad otrokom zganjam teror, kar pa ni res. vdeliko se pogovarjamo, veliko smo skupaj. Vse kar zahtevam od otroka, je da se sama umiva (ne tušira), amak umiva noge, pa roke. Misim, da pri petih letih si pa otrok zna in si lahko umije roke ali noge. In zahteva, še to, da ko se igra, igrače pospravi za sabo, da ne ležijo po celem stanovanju. In ne mi zdaj govorit, da tega 5 letni otrok ne zna oz. je še premajhen.
Zdravo,
prebrala sem to temo ker sem tudi jaz marsikdaj v dvomih ali ravnam prav s svojim otrokom ali ne. Velikokrat delam napake, bog pomagaj, priznam. Zelo pa me moti, da ste se spravile na to mamico, ki je po moje v kakšni osebni stiski in to njeno kaznovanje otroka in lulanje in laganje je res znak da je v njihovi družini nekaj narobe. Zakaj jo ne vprašamo kaj se dogaja, kako se razume s partnerjem, možem ali pač očkom deklice, kako je zadovoljna sama s sabo in tako naprej.
Drugo kar me moti, je da “tanajboljše joh in sploh mamice” trdijo kategorično da njihov otrok pa nikoli ne laže z velikim poudarkom na “nikoli”, lepo vas prosim, čisto vsak človek laže kdaj pa kdaj, tudi otroci to počnejo, s to razliko da se od začetka (pri 4, 5 letih) še ne zavedajo da lažejo ampak se jim zdi kakšna stvar bolj simpatična če jo povejo “drugače”. Mislim da je tukaj veliko razlike med nedolžno otroško lažjo ali lažjo ki jo uporablja kakšen najstnik, ki se že zaveda kaj je laž kaj pa fantazija. Zato nikar ne razlagajte na veliko da vaš otrok ne laže.
Tretje, kar se pa kazni tiče, ne vem, mislim da je včasih dobrodošla, tudi v priročnikih in knjigah o vzgoji je zaslediti, da priporočajo odstraniti otroka od kraja kjer je začel z jokom, negodovanjem, histerijo, trmo in podobno in mu razložiti, da pride nazaj ko se umiri. To ali klečanje ali postavljanje v kot je kazen, celo huda kazen, samo pač eni jo uporabljajo. Sama se spomnem da je pri nas duhovnik dajal poredne otroke v kot klečat na koruzo, pa nisam toliko stara (36). (danes bi verjetno kdo tožil duhovnika, če bi to vedel, takrat je to bilo za nas otroke normalno). Kar je še treba povedat je, da smo vsi mi bili včasih otroci, da so nas vzgajali starši kakor so najbolje znali in da način vzgoje prenašamo (v veliki meri) na naše otroke. Torej, če so nas vzgajali s trdo roko, bomo večinoma tudi mi to počeli, žal je to tako, zamislite se in videli boste da vglavnem to drži.
Malo v premislek, tistim, ki tako hitro obtožujejo in kritizirajo, malo samokritike in samoanalize nobenemu ne bi škodilo. Je res?
Če otroci ne lažejo se pač zmišljujejo.Velikokrat prikrojijo resnico.Prepričana sem, da to delamo vsi.
Sama otrok sicer ne pošiljam v kot ,vendar ,otroci nas marsikdaj preizkušajo in samo z milimi in nežnimi besedami ne dosežemo ničesar.Meje pa je potrebno postaviti.Ko bo otrok v šoli,ga bo zvišan glas učiteljice spravil v jok.Ne telesnih kazni,ne kričanje ampak normalno odreagiranje in neka posledica neubogljivosti morata biti.
Deluje, to je metoda umika in razmisleka. Priporoča jo marsikatera moderna knjiga o vzgoji. Tudi jaz uporabljam to metodo. Ko je naš petletnik trmast in se neprimerno vede, ga primem in odnesem v otroško posteljico v najini spalnici, ki jo imamo še vedno ravno za ta namen. Vzgojna metoda poudarja, da ga pošljemo nekam tako, da tudi, če se mu ta prostor zameri ni škode. Zato to ne sme biti njegova soba ali njegova postelja. In v postelji ga pustim z navodilom, naj razmisli zakaj se tako obnaša in, ko bo sklenil, da se bo lepo vedel, naj pride ven in če je potrebo zahtevam tudi opravičilo. Zadeva deluje, otrok se umiri. Tak umik nikoli ne traja dlje kot 10 minut, deluje pa vedno. Pri nas ga je potrebno uporabiti na dva do tri mesece enkrat.