Problem

Vprašanje je preprosto, in sicer zakaj se bojim storiti samomor? Zakaj me je tako strah teme?

Ugotovil sem namreč, da nimam za kaj živeti. Problem sedaj je, da se bojim tistega niča na oni strani. Če bi vsaj “vedel”, da smrt še ni konec, bi bil problem dosti manjši.

Prosim, pomagajte!

Spoštovani!

Če je stiska tako huda, da ne vidite izhoda in razmišljate, da bi končali življenje, vam predlagam, da se obrnete na ustreznega strokovnega delavca (psihologa, psihiatra).

Strah, ki ga opisujete kaže na to, da še imate nekaj upanja (morda le v podzavesti) za iskanje možnih rešitev iz stiske. Ko smo v taki situaciji, se nam dojemanje zoža na tako imenovano “tunelsko” razmišljanje, zato potrebujemo zunanjega opazovalca, da nam razširi pogled na situacijo.

Čim prej se obrnite osebno po pomoč, saj rešitve vedno obstajajo, toda potrebno jih je najti.

Maja in Špela, Šent

Maja (sklepam da je to sporočilo tvoje, saj imaš dosti boljšo sposobnost čutenja v komunikaciji kot recimo marsikateri/a drugi/a delavec/ka v psihiatriji na tej spletni strani), že dostikrat sem pojasnjeval marsikaterim ljudem mojo situacijo in rezultat je bil le to, da so vsi vedno videli moj problem majhen in posmehljiv, ki se ga da rešiti z enim zamahom roke. Tak odnos je tudi videti pri marsikaterem psihiatru celo na tej sami strani in po tem je jasno razvidno, da čisto vsak, še tako strokovno podkovan človek, gleda le skozi svojo “tunelsko” razmišljanje, katero se je ustvarilo na podlagi njihovih lastnih izkušenj; kar pa je naučeno poleg tega strokovno iz šole in knjig, pa je le dodatno umetna pretveza za zmožnost opravljanja svojega poklica, katerega potrebujejo zaradi same finančne varnosti, medtem ko jih bolj skrbi če bo ob koncu službe deževalo in bodo mokri, ker so doma pozabili dežnik.

Tako da verjamem v tvoje dobre namene, ne verjamem pa da mi še lahko kdo pomaga. Ker noben ne zna v vsem svojem kontekstu izrečenih besed v smislu pomoči sočloveku povedati drugega kot “pomagaj si sam” in to je to.

Očitno imate slabe izkušnje pri iskanju pomoči pri strokovnih delavcih, ki imajo veliko strank in si težko vzamejo več časa za posameznika.
Kljub vsemu vam predlagam, da si poiščete psihoterapevta, ki si vzame več časa za pogovor in strukturirano delo, saj le tako lahko dela.
Lahko si izberete nekoga izmed psihoterapevtov, ki jih najdete na seznamu zdravkomata, če pa ste iz Lj. oz. pripravljeni priti v Ljubljano, pa vam predlagam, da se obrnete na gospo Doris Adamčič Pavlovič, ki je topla in zaupanja vredna oseba in mislim, da vas ne bo razočarala. Njen telefon je 01 587 21 14.

Veliko sreče!
Maja, Šent

Ne da imam slabe izkušnje s “strokovnimi delavci”, ampak jih imam na tem področju z ljudmi na splošno in vem kako sistem v tem času deluje, kar tudi tvoja (ali vaša, če vam je vikanje ljubše) potrditev potrjuje. Moje zaupanje v pomoč drugega človeka je tako krepko v minusu, in tole o “toploti” neke psihoterapevtke se mi zdi krepko privlečeno za lase. S takimi ljudmi, ki se za njih tako sliši, imam še slabše izkušnje, saj so ponavadi zahrbtni, hinavčni in neiskreni, uporabljajo pa ta svoj talent le v prid poklica, da izpadejo nadpovprečno lepi, in vsega kar je bilo že povedano poprej.

Vidim, da ste res poln nezaupanja in kritik.
Svojih težav ne boste rešili preko e-maila oz. nekega foruma, ampak lahko le osebno in s konkretno pomočjo, če jo seveda želite sprejeti.
Tudi problem nezaupanja lahko rešite le tako, da greste v stik z ljudmi in ne, da sedite za računalnikom in samo kritizirate vse okoli sebe.
Zavedati se morate, da ste za svoje življenje odgovorni vi sami, da je v vaših rokah kaj boste storili, kakšno pomoč boste sprejeli in kako se boste spoprijeli s težavami.

Glede mojega predloga pa želim reči le to, da vem katerega strokovnjaka predlagam in zakaj.
Odločite pa se sami – za pomoč ali pa tudi, da je ne želite oz. ne sprejemate, toda tudi to je odločitev, VAŠA, ki prinaša prav tako neke posledice (kot vsaka odločitev).

Maja, Šent

Pozdrav!
Moje mnenje:
Samomor se bojite storiti, ker na to niste pripravljeni oz. kljub temu, da imate mnenje, da ste nad vsem razočarani, se bojite, da boste razočarani tudi na “oni” strani. Prav zaradi tega mislim, da res ni potrebe, da razmišljate o samomoru. Kajti še vedno Vas nekaj vleče na tej strani, kajne? Pa čeprav je to strah pred “onim” oz. pred temo. Ko je človeku vsega – res vsega dosti, mu je vseeno al bo tema, al ne! Upam, da me razumete!
Zato sem vesela za Vas, da niste še “tam”! Da je v Vas kljub vsemu razočaranju nad svetom še vedno nekaj, kar Vas drži tukaj. Kajti na oni strani Vam ne bi bilo nič boljše, če se sami s sabo ne boste “pomirili” oz. s svetom samim.
Glede tega, da smrt še ni konec:
Če je – zakaj bi prekinili vaše doživljanje tukaj, kjer Vas morda še kaj čaka. Kajti če je “konec” potem je konec. Potem ni več nič. Niti čustev!
Če pa je kaj po smrti – kaj vam bo drugače??? Bi se podali povsem nepovabljeni v neznano. To pa lahko storite tudi tukaj in zdaj! In še lažje bi bilo!
To je le moje razmišljanje! Sem namreč pred nekaj leti razmišljala podobno kot Vi in ugotovila, da se vsaka stvar v življenju zgodi z nekim namenom! In v vsaki stvari je nekaj dobrega in nekaj slabega!
In gotovo je v tem življenju nekaj dobrega tudi za Vas!
Lep pozdrav!

Jaz se strinjam s tem, da se gre strokovnjakom le za zaslužek oziroma kar je napisal nekdo pred mano. Ljudje okoli mene so vsi vedeli kako globoko v depresiji sem, pa so mi govorili točno to, kar je že napisano zgoraj pomagaj si sam,….. edina stvar, ki mi je pomagala so bile tablete in čisto nič drugega, ampak jih ne jem več zaradi stranskih učinkov tako da sem spet v depresiji, ampak se ne pritožujem več, niti ne iščem več pomoči, ampak živim iz dneva v dan to bedno življenje, ker vem, da mi nihče ne more pomagati. Včasih sem hotela umreti, sedaj pa sem se sprijaznila s to bedno usodo. Torej sem ozdravljena. Mar ne?

Prosiš za pomoč, za razlago, zakaj te je strah teme na “oni strani”. Čeprav praviš, da nimaš za kaj živeti, imaš rad življenje. Potrebuješ le nekoga, da ti pomaga prebroditi to krizo… Včasih se nam težave zazdijo drugačne, manjše, rešljive, če o njih spregovorimo.

Strinjam se z Ani, da “se vsaka stvar v življenju zgodi z nekim namenom! In v vsaki stvari je nekaj dobrega in nekaj slabega!”.

Dovoli si videti tudi svetle strani življenja, ki jih imaš rad…

Želim ti vse lepo.

Spoštovana Maja,

pred kratkim sem klical gospo Pavlović po vašem nasvetu, vendar je zadeva samoplačniška in si tega žal ne morem privoščiti zaradi finančne stiske. Če imate morda še kakšen nasvet za dobrega psihoterapevta, bi vas prosil, da mi svetujete na koga bi se še splačalo obrniti.

Hvala in lep pozdrav.

Poglejte na Zdravkomatu, kjer piše kdo ima koncesijo ali pa pokličite v društvo za Transakcijsko analizo 041 940 407 ali 041 325 409.

Špela, Šent

Lahko prosim izvem kaj in kje je to društvo za Transakcijsko analizo?

Več si lahko preberete na:

http://users.volja.net/sloventa/

Pa tudi po telefonu vam bodo radi povedali kaj počnejo, kje so – informacije iz prve roke.

Špela, Šent

Sem klical in spet gre vse na lastne stroške. Tega pa si ne morem privoščiti. Na zdravkomatu pa tudi ne vem katerega kar tako izbrati po imenu.

Mi še koga lahko svetujete, ali se pri tem konča?

Najbolje vam bodo lahko svetovali tisti, ki so enako pomoč že iskali in jo tudi dobili, zato upam, da vam bo kdo priporočil kakšnega dobrega strokovnjaka.

Špela, Šent

Cav!

Priporocam ti dr. Klelijo Hrovatic, ki dela s koncesijo ali pa samoplacnisko in sicer na Nazorjevi ul.1.Tel. st. je 01 252 71 86 ali 252 71 87.