Kot mnogi, ki vam pišejo imam tudi jaz nekaj problemov. Sem absolventka in tik pred zaključkom študija. Moj fant je 2 leti mlajši od mene in je pričel letos s študijem. Skupaj sva 3 leta, zadnje leto pa živiva pri mojih starših.Problem, ki me mučji je ta, da zadnje čase veliko razmišljam o najini zvezi. Fant izhaja iz drugačnega okolja, v katerem sem jaz odraščala. Imel je težko otroštvo, oče je bil alkoholik, velikokrat ga je pretepal. Pred 4 leti je oče naredil samomor in fant se velikokrat počuti krivega, saj se nista najbolje razumela. Na začetku najine zveze je bilo vse “v rožicah”, bil je prijazen, nežen, razumevajoč…(on je imel prej eno resno zvezo, ki ej trajala 1,5 leta) Imela sva velike probleme, ker moji starši niso želeli, da sva skupaj, češ da je premlad…no po dveh letih najine zveze, so se omehčali in spoznali, da misliva resno, ter ga toplo sprejeli.
V teh dveh letih sva se videvala 2-3 na teden, velikokrat tudi čez noč. Bila sva nora na drug drugega in niti pomislila nisva, da bi lahko šlo karkoli narobe. Ko sva živela skupaj pol leta, pa so se v meni začeli porajati dvomi…Mogoče je krivo to, da mi je bil prej prepovedan in sem vse pomanjkljivosti oz kar me je motilo spregledala…Ali pa je bilo krivo srečanje starega prijatelja, kateremu sem všeč. Šla sva na pijačo in sva se pogovarjala o vsem. Na koncu mi je prizna, da me ljubi že 3 leta (odkar sva se prvič videla) in da ve, da sva si usojena in da vidi, da z njim nisem srečna, ker je premald, da ga bo še katera zamikala, in da vidi da nisem srečna in da me bo on čakal do konca. Bila sem zelo zmedena, ker mi je vizualno bil všeč, čeprav ga ne poznam dobro. No in tako sem začela veliko razmišljat o najini zvezi s fantom, kar naenkrat so me nekatere stvari začele motiti, ki sem jih prej prenašala…Fant je to opazil in me nekaj dni pustil na miru, nato pa je prišel in me na zelo romantičen način zasnubil…Bila sem ganjena in privolila sem, čeprav nisem bila prepričana, če si želim poroke z njim. Od takrat naprej sem si sama rekla, da moram ceniti to kar imam, in da ni prav da na drugega študiram…No in tako je minilo eno leto, sedaj pa ko sem tega prijatelja spet srečala, mi spet ne da miru. Ne vem zakaj mi tako meša misli, ker sem mislila, da imam fanta rada, ne vem kaj to pomeni. Zdaj sem tudi bolj kritična do najine zveze, bolj vidim stvari, ki me motijo, ker je fant zelo vzkljipiv in mi reče kakšno bolečo stvar, kot na primer, da ni čudno zakaj so me vsi tipi zapustili ( no naj povem, da sem imela pred njim samo eno 4 letno resno zvezo in sva sporazumno šla narazen), kar me zelo boli…saj potem se mi opraviči, ampak bolečina ostane. Tudi pri spolnih odnosih zadnje pol leta čutim pomanjkanje nežnosti, ljubkovanja, vse bolj se odvija v stilu, greva na hitro…Ni božanja, stiskanja, poljubljanja med sexom…ko kaj drugega počneva me veliko boža, stiska, se me dotika, samo med sexom je pa tega zelo zelo malo. Tudi poljubljava se zelo malo, ker mi pravi, da se mu ne da…Gede tega sem mu že večkrat povedala, pa se je razjezil, češ da preveč zahtevam in da je to pač tako pri resnih zvezah, da ne more biti vsak dan kot na začetku. Moram pa priznat, da se je malce spremenil glede tega, tudi pri sexu se mi je, po tistem, ko sem mu povedala kaj me moti, začel bolj posvečati, vendar od tega je 14 dni, tko da ne vem kako bo dolgoročno. Najbolj me skrbi, kaj vse to pomeni za najino zvezo? Ali me je strah rutine…Zbegana sem, ker ga zadnje čase neke prijateljice kličejo po telefonu, pravi mi, da so samo prijateljice in da ne smem biti ljubosumna. Meni je težko, ker sem sedaj veliko časa sama doma, ker ima on čez cel dan predavanja in sva tako bolj malo časa skupaj, le zvečer. Jaz bi rada šla tudi velikokrat ven, na pijačo zvečer ali v kino, fantu pa ni do tega, saj ga razumem, da ga šola obremenjuje, ampak včasih si pa lahko vzameva čas zase.Predlagala sem mu že večkrat, da bi šla kam plesat, al pa se kopat v Toplice, pa noče…Drugače sva si zelo podobnega značaja in on je včasih rad hodil ven, ne vem zakaj se je pa sedaj tako olenil…Ko pa jaz hočem s katero kolegico na pijačo zvečer, pa mu ni najbolj prav. Nasploh se mi zdi, da hoče imeti vedno oz pogosto on zadnjo besedo…Moti me, ker ima tudi čuden odnos do svoje mame, ne spoštuje jo preveč in strah me je,da tudi mene ne bo čez nekaj časa…Fant je drugače dosti resen, že razmišlja, da si bi uredila domovanje…Vendar mene skrbi, da glede na to, da sem mu jaz prva s katero je imel spolne odnose, da ga bo kdaj katera zamikala…Ko sem mu to povedala, mi je rekel, da ga čist mal mika, sam da me ima zelo rad in mu je tako super in da ne bi tega zamenjal za nič na svetu. To vem da me ima zelo rad, ampak ne vem koliko ga imam jaz rada…Če pomislim na to, da bi šla narazen, me pri srcu stisne. Glede tistega prijatelja je pa takole, šla sva 2 na pijačko in nič več in sva se samo pogovarjala, ker sem mu rekla, da rabim malo časa zase, da razmislim o vsem. Nisem mu povedala o problemih s svojim fantom. Se pa vsak dan slišiva in kar pogrešam ga. Ne vem zakaj tako, sama sebi se zdim grda, ampak ne morem si pomagati… Prosim za vaš nasvet, ker ne vem več kaj narediti…ker tako kot sedaj, da mislim na oba, ne gre več. Kaj to pomeni za prihodnost moje zveze s fantom?Moram še dodati, da je ta prijatelj 6 let starejši od mene.
Hvaležna bom kakršnega koli nasveta.
Lepo pozdravlejni!

Pri fantu vas marsikaj moti pa kljub temu vztrajate z njim. Ali ste že kdaj pomislili, da bi bilo dobro, da zvezo prekinete. Vaša težava ni ta ali oni fant. Bistvo je v tem, da imate slabo samopodobo in nizek občutek lastne vrednosti. Da si boste znali izbrati partnerja kakršnega si želite, je nujno, da se posvetite sami sebi in poskrbite za svoj osebnostni razvoj. Izbira partnerja ni nikoli naključna. Nikar se sedaj ne prilepite na tistega drugega. Kar sem vam napisala, vzemite resno. Če se ne boste potrudili in nekaj naredili zase, boste le ponavljali stare napake in si vedno znova izbirali napačne partnerje.

Alenka B