Najdi forum

Pozdravljeni,

Imam prekrasnega psa, križanec/labrador-zlati prinašalec. Star je 3 leta.Obožuje otroke, ljudi nasploh.
Problem: ne mara drugih psov, v primerih, ko srečamo kakšnega psa (ne glede na velikost) je že pripravljen na napad. Dvakrat se je zgodilo to, da se je stepel z drugim psom, zanimivo je to, da ne grize..renči in podre psa na tla…seveda tudi to izgleda grozljivo. Mladiče in psice ima rad.
Zelo smo nesrečni, ker ga ne smemo spustiti z vrvice….vemo, da se rad igra…
Kako naj ravnamo, ali kdo ima kakšen dober nasvet? Hvala.
LP

Nisi napisala, koliko je pes star in ali je imel kakšne slabe izkušnje z drugimi psi. Obe pasmi, katerih je križanec, so po naravi mirni in nenapadalni. Če pa je imel kot mladič kako slabo izkušnjo z drugimi psi, je pa vse mogoče.
Po mojem mnenju, se moraš gibati čim več, med ljudmi, ki imajo pse (kolegi, ki imajo mirnega psa). Tvoj pes se mora navadit, da ni v nevarnosti od drugega psa. Čim več prijaznih besed in božanja. Nikoli grobih kretenj, ko, se približujete kakšnemu drugemu psu. Nikoli dvigovanje glasu, zateganja z povodcem. Kot da drugi ne obstajajo. Kajti, če bo pes začutil tvoj strah, ali drugačno reakcijo, kot jo je navajen bo postal pozoren.
Mislim, da ni to “napaka”, ki se je nebi dalo kmalu odpraviti. Posebno pa pazi, da kadar ga imaš na povodcu, dokler se ne navadi drugih psov, da ima čim manj opravka z odvezanimi psi. Saj se pes na povodcu počuti malo bolj ogroženega.

LP

Star je 3 leta.Ko je bil mladiček je imel nekaj slabih izkušenj z odraslimi psi, nikoli drastičnih, ampak vseeno precej grobih.
Zahvaljujem se za nasvete, bom poskusila….
LP

Predlagam ti, da obiščeš ali pasjo psihiloginjo dr. Stariha Pipanovo, ali pa se vsaj oglsiš v bližnjem KD.
Moj predlog je ta, da ob srečanju s tijim psom svojega privežeš in mu daš določeno komando. Najbolje bo za začetek prostor. Ko bo ležal in bo šel mimoidoči kuža mimo, ga pohvali, ker je bil priden in je držal prostor. To stori vedno. Kuža naj ima ob srečanju neko nalogo in delo. Čez čas boš ob takem srečanju preusmerila njegovo pozornost z igračo, … Samo doslednost in potrpežljivost!

Poišči si pomoč, sama bo težko popravila napako.

Pozdravljena,
Hvala, povej mi, prosim, kje dela ga. psihologinja?

Smrekca, nekaj pa ne razume. Sprašujem kot laik, ki se več kot 20 let ubada z živalmi.
Ona ga po tvoje uči, da ko sreča drugega psa, prostor. Stokrat naj to ponovi, pa bo pes sam to naredil brez komande, le da bo videl drugega psa.
To je zame neumnost.
Kolega je vsakič, ko se je približal kakšen človek (sprehod po gozdu) prijel psa za ovratnico in čisto upočasnil korak (ga je bilo strah, kako bo pes reargiral na neznanega človeka). Ni bilo treba to velikokrat ponovit, pa se je pes sam stisnil k njemu in ustavil.

LP

………nikoli drastičnih, ampak vseeno precej grobih…… Kot je rekla naša tršica v šoli; V tem grmu tiči zajec.

Mislim, da nebi smelo bit problem, ga prepričat, da niso odrasli psi njegovi sovražniki. Še starejšega psa se da uspešno učit, ali navajat, na vse mogoče.
Le potrpežljivost:

LP

Moj pes je bil že po pasmi pretepač pa smo ga na predlog veterinarjev olajšali za dve kroglici in po dveh mesecih gre lahko v vsako družbo.Morda ni najboljša rešitev zanj je pa praktična za vas, ni nadlegovanja samic ni pretepanja ni potepanja…
Lep pozdrav

To je pa res odvisno od psa! Tudi jaz sem imela labradorca, ki ni prenašal večjih samcev (do manjših psov, mladičev in psic je bil prijazen) in je bilo tako srečevanje skoraj vedno problematično. Sicer se ni zaganjal ali lajal, ampak če ja kakšen pes prišel k njemu z visoko dvignjenim repom je začel renčat. Do samega pretepa ni prišlo velikokrat, bile so samo “ostre besede”, ampak vseeno ni bilo prijetno. No, pa smo pogruntali v čem je “štos”. Ker ga je med tednom največkrat mama peljala na sprehod (jaz sem v Lj študirala), smo hitro pogruntali, da more biti neka povezava, saj se mama boji večjih psov (izjema je bil seveda samo naš kuža) in kadar je srečala kakšno večjo “mrcino” se je seveda bala in to je precej podpihovalo ego našega drugače miroljubnega labradorca.

No, to je seveda primer, ki ga ni za posploševat in je res najbolje, da s svojim psom obiščete strokovnjaka, ki vam bo znal svetovat.

Veliko sreče in lep pozdrav!

……….seveda primer, ki ga ni za posploševat in……..

Bravo.
In strokovnjak bi to vedel. Jok. To mora človek sam ugotovit. Tako kot ste ugotovili vi.
Lahko pa poslošimo takole….kar se kuža nauči, to naš kuža zna…….

Lep pozdrav

Hvala vsem za nasvete in spodbude…tudi jaz mislim, da lahko sam pogruntaš, ampak večino navedenih stvari sem poskusila, ne gre. Moj kuža je izjemno radoveden in inteligenten…..neverjetno, kako takoj zašteka, vse…samo v teh trenutkih, ko srečamo psa…konec….sploh ne sliši in ne vidi…. nič, razen…grrrrr.
Drugač ga kakšna čisto mejhna kužka nadere pa je totalno “spoštuje”….Ne vem, ne vem…..

No zgleda sem edina, ki je ne čudi, da premore mešanec med dvema takoooo prijaznima pasmama kot sta labradorec in zlati prinašalec toliko napadalnosti do drugih psov (pa čeprav so na koncu skoraj vedno sami tisti, ki jih je treba peljati k veterinarju, nasprotnik pa si samo obriše tace).

Namreč to je le eno izmed napačnih prepričanj ljudi o teh dveh pasmah. Še nedolgo nazaj je bila večina samcev obeh pasem v Sloveniji po svoji vpletenosti v pasje pretepe na prvem mestu. Zdaj so z doslednim izločanjem psov iz vzreje, ki so pokazali kakršnokoli obliko agresivnosti malo že uspeli popraviti problem. Vendar ne še v celoti. Nekaj kar se je vzrejalo 20 let se ne da odpraviti v kratkem času. Napadalnost je bila skoraj vedno dokazano dedna.

Ampak Ana ti imaš pač psa, ki ima ta problem in ga je potrebno rešiti. Slabe izkušnje iz obdobja, ko je bil še mladič igrajo zelo veliko vlogo, četudi se ti ne zdi tako. Kastracija sploh ni tako napačna, vendar vprašanje kakšen bo učinek.

Verjetno gre pri tvojem psu za problem dominantnosti. Hoče biti glavni tako ali drugače, kjerkoli je pač že. Začne se ponavadi vedno čisto na dnu, to je pri odnosu pes-lastnik. Kajti, če ima pes do lastnika taprav odnos in se ima za člana krdela in ne enakopravnega vodji, potem bo tudi nadalnje reševanje težav lažje.

Za začetek lahko na sprehodi vztrajaš pri hoji naprej, četudi te povleče v kako grmovje ali k stebru, da dvigne taco. To samo markira svoje področje. Zahtevi, da dviguje taco tam kjer mu dovoliš ti. Zaenkrat tudi preskoči igranje z drugimi samci ter mu pusti igro le s psicami. Z malo sreče ga bo katera občasno nadrla zaradi kršenja “pasje etike”. Na sprehodih ga imej obvezno na vrvici in, če srečaš drugega psa, ki je spuščen z lastnikom zraven prosi, da ga priveže.
Vendar ne zganjaj nikakšrne panike in ne bodi napeta temveč nadaljuj svojo pot kot, da se ni nič zgodilo. Lahko se takim srečanjem tudi ogneš.
Vedno pa, tudi, ko mu privoščiš igro s psicami, zahtevaj, da uboga tebe preden ga spustiš. Recimo komando sedi in mora sedeti ne glede kaj se dogaja naokoli in dokler mu ne daš komande za sprostitev. Igro prekini po krajšem z zahtevo, da pride, ga privežeš in odita naprej.

Za prve poskuse igranja s samci pa ti priporočam, da najprej poskusita s psom od kakega prijatelja oziroma s psom, za katerega veš, da ne bo napadel nazaj. Enostavno ju pusti ne glede na morebitne zvoke itd. Če praviš, da tvoj pes podre nasprotnika samo na tla, je to skorja že dokaz, da mu gre samo za prevladujoč položaj. Torej ignoriraj njuno igro. Vmes jo lahko končaš kadarkoli želiš. Vendar vedno mirno in brez kričanja itd.

Dominantni samci so zelo težavni primerki za prevzgojo, načeloma je to vedno težko doseči, a se da jih pripraviti vsaj do določene meje, ko delno omilijo svoje vedenje. Povsem pa se jih ne da spreobrniti. Tudi pes pri 14letih, ki komaj stoji, nima zob in je na pol slep, bo še vedno poskušal kazati svojo dominantnost nad ostalimi samci in jih včasih celo “fasal” raje kot pa se umaknil…

Tudi moj kuža ne prenese samcev. Slabe izkušnje iz mladosti (kot mladiča ga je napadel labradorec) in pa njegova dominantnost sta kriva za njegovo vedenje. S kastracijo se njegovo vedenje NI spremenilo, spremenilo pa se je obnašanje drugih psov do njega. prej so ga zmeraj napadli nazaj, danes pa se to ne zgodi več-vsaj če je pes normalen ne. In ker nasprotnik nima želje po boju, tudi moj pes odneha in se velikokrat taka srečanja končajo z igro (v kateri, jasno, zmaga moj, saj bi drugače prišlo do pretepa in drugi raje odneha).

Evo problema. Smrekca kot kinolog napiše popolnoma drugač kot ti (kar se tiče vzgoje). Čeprav se jaz kot laik, ki se le ubadam z živalmi popolnoma strinjam s tabo. Tvoja kompletna razlaga pa je napisana tako, da prepričaš človeka, da veš kaj pišeš.

LP

ps. no pa le nisem popolni bumbar, čeprav imam literaturo bolj za okras in se učim iz življenja in dela.

Pišem po izkušnjah iz prve, druge, tretje in pač nadalnjih rok :))
Se pa imam tudi sama za kinologinjo z več kot 14 letnimi izkušnjami…takimi tudi strokovnimi, priznanimi od Kinološke zveze :))

No vidiš, jaz pa brez vse strokovne podlage iz življenskih izkušenj ugotovim isto kot ti::)))))))))) Napišeš pa veliko lepše. Jaz bi rad v enem stavku vse napisal::)))))
Veliko uspeha in sreče pri delu.

LP

Ja to pa je lahko velik problem, med vikendi, ko je psov veliko kamorkoli greš, pa bo kuža samo ležal, namesto, da bi se sprehodil.
Moj kuža dela podobno, ko srečava avto se vsede ampak samo takrat, ko ni privezan. Ko je bil star 6 mesecev sem ga vzela s seboj v trgovino, nisem ga privezala, ker je trgovina blizu in cesta ni prometna, želela pa sem ga naučiti hoditi na ceti za vsak slučaj, če bi kdaj ušel, se je moral vsesti, ko sva srečala avto, saj mu takrat, še nisem toliko zaupala, kot danes.
Danes se pa še vedno vsede, ko zasliši avto in sva zadnjič do trgovine, ki je oddaljena 300 m rabila pol ure.
LP
Mojca

:::))))))))))))))))))))))))))

LP

Upam,da bom(o) imel(i) večkrat možnost prebrati kakšno mnenje ali nasvet.
Pozdrav!

Verjetno gre res za “alfa ” samca. To je tisti, ki bi v krdelu psov prevzel vodilno vlogo in se bi edini lahko paril, seveda z alfa samico. Do krvavega spopada bi prišlo dejansko samo takrat, ko bi se srečal s psom, ki mu je po rangu isti. Z ostalimi psi se samo rangira. Svojo premoč pa mora vsake toliko potrditi. Če se z ostalimi psi ne vidi pogosto, njegova avtoriteta seveda uplahne. Takrat jo mora obnoviti. V naravi je ta problem rešen tako, da so volkovi v stalnem razmerju in se na tak način lahko stalno rangirajo. To pa pomeni samo grd pogled, pokazati zobe na določen način, določena drža repa… Da ne pride do usodnih poškodb. Torej ena od rešitev je ta, da je čim več v družbi psov. Ker pa je, predvsem za ljudi, agresivno vedenje psov zelo moteče, verjetno ne boš dopustila naravnega procesa rangiranja. Ker je prevzgoja agresivnega vedenja, iz močnejše oblike v blažjo, daljši trening in tudi precej težaven, ti priporočam, da se ga lotiš s profesionalcem. Povprašaj po kinoloških društvih, če ne drugače vsaj za nasvet. LP, Peta

New Report

Close