Pozdravljeni,

sem noseča, čez mesec dni imam rok poroda. Otrok ni bil načrtovan in je nastal po spletu okoliščin s človekom, ki sedaj živi z drugo partnerico (midva nikdar nisva bila v partnerski zvezi, ampak sva se samo nekaj časa dobivala), s katero je bil v času najinega prijateljevanja na “pavzi”. Kljub temu, da mu to ni bilo najbolj všeč, sem se odločila otroka obdržati. Ostala sva v stikih, vendar ne načrtujeva, da bo imel vlogo očeta. Nekako interno sva se dogovorila, da mi bo prvo leto, dokler dobivam porodniško in so torej moji prihodki nižji, nudil mesečno finančno pomoč, vendar bom sama skrbela za otroka in tudi povedala ne bova nikomur, da je otrok njegov (na njegovo željo).

Ne želim biti hudobna, ali izsiljevati, ker je bila res samo moja odločitev, da obdržim otroka, zato mu ne mislim nagajati in sem pripravljena biti tiho, da je on oče, vendar sem mu dala jasno vedeti, da otroku pa ne bom odrekla te pravice in mu bom povedala, kdo je njegov oče. Potem pa se bo sam odločil, ali bo stopil v stik z njim ali ne. Razmišljam pa, da bi bilo vseeno dobro, da bi bil v rojstnem listu vpisan kot oče. Če se slučajno meni kaj zgodi, ne želim, da otrok pristane pri rejnikih. Če se slučajno znajdem v neizhodni finančni situaciji, imam podlago za zahtevo preživnine. Se pravi, ta uradna evidenca bi mi služila zgolj za rezervo, če ne bi bilo druge možnosti. Ko sem ga prosila, če bi šel podpisat na CSD očetovstvo, mu seveda to ni bilo všeč, a je rekel, da če mu bom postavila ultimat, da ga bom tožila, če ne podpiše, potem bo pač moral podpisati. Jaz se ne želim vlačiti po sodiščih, nisem človek, ki želi na vsak način nekaj doseči, pa četudi preko tožbe, a vseeno si želim, da bi očetovstvo priznal. Sicer pa imam namen sama skrbeti za otroka in mu seveda stike omogočiti, če bi si enkrat to želel.

Zanima me, kaj bi ta podpis očetovstva za sabo potegnil? Je možno urediti tako, da on samo podpiše, vendar je to to in njega to ne obremenjuje več? Se pravi, če rečeva, da se bova sama dogovorila glede preživnine, da bom jaz edina skrbnica otroka in da on nikjer ne uveljavlja ali prijavi otroka (dohodnina, otroški dodatki, dopust v službi, …). Da ne bi potem mesečno ali letno dobival kakšne pošte od uradnih institucij, vezanih na otroka. Ker tega ga je strah, da bo partnerka izvedela, ali da bo kje zavedeno, da že ima enega otroka in se bo razvedelo. Ne želim si obsojanja z vaše strani, čeprav si najbrž marsikdo misli, da je to z njegove strani popolnoma neodgovorno. Jaz ga razumem in ne želim, da bi se zaradi mene s partnerko razšel, imel težave, ali da bi se razvedelo, da je otrok njegov. Ko sem se odločila, da otroka obdržim in ga bom imela sama, sem to sprejela in ne želim mu povzročati težav. Želim, da ostaneva v dobrih odnosih, kot sva sedaj. Zato lepo prosim za nasvet, kako to urediti, da bo volk sit in koza cela. Se pravi, jaz želim uradno priznanje očetovstva, on pa ne želi, da se kje (poleg na rojstnem listu otroka) to vidi.

Hvala že vnaprej za pomoč in nasvete.

Spoštovana,

če bo oče vpisan na rojstnem listu, potem boste dolžni v imenu otroka uveljavljati pravico do preživnine. Če bo otrokov oče nakazeval preživnino, bo to po mojem mnenju težko prikril svoji partnerici.

Razumem vašo dilemo, ko gledate na prihodnost svojega otroka, po drugi strani pa ne želite otrokovemu očetu povzročiti težav v partnerski zvezi. Dodala bi le to, da če otrokov oče ni bil za to, da otroka obdržite, to še ni razlog, da bi moral biti opravičen svoje odgovornosti do otroka.

Vse dobro vam želim,
Jana Metelko, dipl.soc.del.

Hvala za odgovor. Vsekakor se strinjam, da se moram boriti za otrokove pravice, vendar sem mnenja, da za to obstaja lep in malo manj lep način.

Se pravi, če pride do priznanja očetovstva, potem nekdo nadzoruje, ali se preživnina dejansko nakazuje? In potem samodejno tudi terja plačevalca v primeru neplačila? Ker če nihče ne nadzoruje, se lahko tudi sama dogovoriva, če in koliko preživnine bi namenil. Več mi je namreč do fer odnosa kot do 100€ na mesec, sploh zato ker sem prepričana, da bi na letni ravni zagotovo namenil otroku nek znesek (ni nujno da v obliki mesečnih plačil).

In v drugem primeru, če se zadeva obrne, kaj lahko naredim? Da se recimo sedaj ne odločiva za priznanje očetovstva, on pa ne želi dajati preživnine. Kaj lahko potem storim? Je tožba edina možnost za uveljavitev pravic otroka?

Ne, nihče ne nadzoruje, če vam otrokov oče plačuje preživnino. In nihče ne vloži za izvršbo namesto vas. Lahko imata pravico urejeno le na papirju. A pri uveljavljanju določenih pravic (otroški dodatek, subvencija vrtca) se šteje, kot da preživnino prejemate, tudi če jo ne.

Če je očetovstvo urejeno, se torej zahteva le, da je preživnina sodno urejena preden uveljavljate katerokoli drugo pravico, ker se šteje, da so starši prvi, ki so dolžni prispevati k preživljanju. Predlagam, da se o postopkih natančneje pogovorite na CSD ali s pravnikom, ki se spozna na družinsko pravo, npr. na http://www.druzinsko-pravo.si/zakonska-zveza/razmere-med-starsi-otroci/ugotavljanje-oetovstva-in-materinstva ali pri https://sites.google.com/site/zpmljubljanamostepolje/projekti/brezplacna-pravna-pomoc

Sodni poti sta vedno dve sporazum ali tožba.

Srečno…

Jana Metelko, dipl.soc.del.

tale bodoči oče ni menda edini moški na svetu.
V izogib vsem težavam, ti svetujem raje, da pozabiš nanj in ga nikamor ne vpisuješ.
Če nisi čisto za hajo, potem boš najbrž slej ko prej našla drugega moškega, tudi nezasedeni obstajajo in če boš ustvarila družino, bo ta moški lahko otroka brez problema posvojil.

Ne, ni edini moški na svetu. Ampak to na tem mestu sploh ni pomembno, ker ne iščem partnerja ali moškega, ki bo prevzel vlogo očeta. Dejstvo pa je, da obstaja samo eden biološki oče in ne glede na to, kaj bo v prihodnosti, je otrokova pravica, da je seznanjen s tem, kdo je ter navsezadnje uveljavljati tudi vse pravice, ki iz očetovstva izhajajo. Če je očetovstvo urejeno, je te pravice veliko lažje uveljavljati. Kot je zapisala gospa Metelko, moram gledati na otroka in poskrbeti, da bova oba starša prevzela odgovornost, ne pa razmišljati kje in kdaj bom našla partnerja. Iskreno povedano, sem zelo srečno samska že kar nekaj let in nisem ena tistih, ki partnerja potrebuje. Če pa ga bom imela in bom z očetom v dobrih odnosih, najbrž tudi ne bo problem uredit papirjev, da partner otroka posvoji. Sicer ne vidim potrebe po tem, a morda bo nekoč situacija drugačna. Kakorkoli že, otrokove pravice in njegovo dobrobit postavljam na prvo mesto. In ker je oče otroka dober človek, ne vidim razloga, da bi ne ostala v stikih.

Pozdravljena še enkrat,

dodajam še navedbe Družinskega zakonika, iz katerega je razvidno, da imate eno leto časa za vložitev Tožbe za ugotavljanje očetovstva.

“120. člen
(postopek priznanja očetovstva otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi)
(1) Ko matičar prejme obvestilo o rojstvu otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze s smrtjo moža otrokove matere, o tem obvesti pristojni center za socialno delo, ki pozove otrokovo mater, da poda izjavo, koga šteje za otrokovega očeta. Otrokova mati lahko poda tako izjavo tudi brez poziva.
(2) Če mati poda izjavo iz prejšnjega odstavka, pristojni center za socialno delo pozove osebo, ki jo je otrokova mati navedla kot otrokovega očeta, da prizna očetovstvo.

121. člen
(tožba matere za ugotovitev očetovstva)
(1) Mati lahko tožbo za ugotovitev očetovstva vloži v enem letu po rojstvu otroka ali v enem letu od dneva, ko je izvedela za okoliščine, ki so odločilne za vložitev tožbe.
(2) Če v primeru iz 120. člena tega zakonika oseba, ki jo je mati navedla kot otrokovega očeta, ne prizna očetovstva, lahko mati vloži tožbo za ugotovitev očetovstva v enem letu od podane izjave, koga šteje za otrokovega očeta.”

Srečen porod in vse dobro želim,

Jana Metelko dipl.soc.del.