voljoimam

Sama in samo ti si lahko pomagaš ! Recepta ni ! Lahko pišemo do nezavesti, da se začni ceniti, ampak to ni tako enostavno…Preberi kakšno knjigo na to temo, streniraj svojo glavo.
Louise Hay pravi, da dokler nimaš rad sebe, ne moreš imeti drugih…Kar dajemo od sebe, dobimo nazaj… :))

Vsaka oseba je stoodstotno odgovorna za vse, kar doživi.
Vsaka misel, ki jo porodimo, ustvarja našo prihodnost.
Točka moči je vedno v sedanjem trenutku.
Vsako osebo muči občutek krivde in sovraštvo do same sebe.
Temeljna misel vsakega od nas je: ‘Nisem dovolj dober.’
To je le misel in misel lahko spremenimo.
Najbolj škodljivi vzorci so zamerljivost, kriticizem in občutek krivde.
Če se rešimo zamere, lahko ozdravimo celo raka.
Ko se resnično ljubimo, v našem življenju vse teče.
Pustiti moramo preteklost in odpustiti vsem.
Biti moramo voljni začeti ljubiti sebe.
Odobravanje in sprejemanje sebe je ključ do pozitivnih sprememb.
Sami ustvarimo vsako t.i. ‘bolezen’ našega telesa.

Ti, jaz sem doma iz rovt, trenutno živim na vasi, pa tega ne poznam. Če le imaš šanso, zapusti tiste kraje, ker to res ni zdravo. In ja, verjamem, da se punce težko branijo tega, če je pa to očitno vsem sprejemljivo in dopustno. Kaj šele se potem dogaja v šoli, cerkvi in tako dalje, kjer so za nameček ljudje z neko avtoriteto.

Samo da so pa čisto vsi mladeniči, ki jih spoznaš, iz istega testa?

Sem že rešila, sem zamenjala okolje.
Ne, mladeniči, ampak njihovi fotri so to :). Se pa bojim, da precej sinov gre po isti poti.

Vse ljudi verjetno sprejemaš da funkcionirajo na tak način kot gledaš na sebe,
seveda si do sebe iskrena in si se zelo dobro ocenila, ker pa si še pretirano samokritična do sebe (bolj kot do drugih verjetno) misliš da si grda in nevredna bla bla…
medtem ko se ubadaš s pogledom na situacijo skozi svojo težavo, pa pozabljaš, da ne znajo vsi samega sebe tako dobro oceniti, nekateri so premalo kritični do sebe, drugi spet so pa z veseljem pretirano kritični do drugih (da s tem zvišujejo lastno namišljeno vrednost)
misliš da se luzer zaveda, da je luzer…ne, ima cel kup izgovorov sebi v prid, za vse so vedno drugi krivi, poleg vsega se znajo na ta račun narediti še zelo boščke, kar pogosto še deluje kot vaba pri pretirano odgovornih in nepremišljeno presočutnih ženskah.
Sebe absolutno podcenjuješ.
Enako si miselno odprta za vse moške, fizično in čustveno pa v krču. Opaziš le močne signale in problem je ker se odzoveš le na moške, ki jasno pokažejo zanimanje zate, saj kao ostali ga pa nimajo..kar seveda ni res. Ko sem sama začela o tem premišljevat, sem presenečeno ugotovila, katere moške sem spregledala…
in zavedaj se, da, če je moški rad v tvoji družbi, že to nekaj pomeni.
Sicer se pa vprašaj, kakšne signale oddajaš, ko je tebi moški všeč…enako negotov moški kot si ti, ki morda celo misli da je z njim kaj narobe, ti takega verjetno ne opaziš, morda je pa ravno tak kot si ti…no večina to zase samo mislijo, pa sploh niso grdi v resnici…in pomoje tudi ti nisi…res grdih je izredno malo ljudi…ostali pa imamo vsak svojo sliko kaj je komu bolj ali manj lepo in vsak po svoje imamo kake frustracije (NE SAMO TI)
zato je pred vsem tem pomembna tvoja samozavestna drža in nasmeh na obrazu. Nehaj gledati samo sebe kot nepopolno, ne bodi tako kritična do sebe in ne dovoli si čakati, da te kak od teh upleni.
to je samo moje mnenje, pisat ne znam, upam da me boš prav zastopla…sama se prav tako borim s seboj zaradi malo drugačnih frustracij, ampak opažam da je že precej bolje in želim ti, da se dvigneš in najdeš zadovoljiv odnos.

Super si to napisala! 🙂

Tole je res super napisano. Poskusi slediti nasvetom in predvsem opaziti tiste ljudi, ki jih do sedaj nisi.
Bolj ko berem, bolj sem prepričan da je ključ v tem, da drugačnih poskusov približevanja enostavno ne opaziš.

Glede vprašanja kako se spremeniti na vse tiste načine o katerih ste zgoraj že govorili, pa mislim da gre zelo počasi, a najlažje z iskanjem odgovora na “zakaj?” vsakič ko naletiš na problem.
Poišči si knjige, ki razlagajo človeško doživljanje, predlagajo pravilno in utemeljujejo zakaj tako – na način, ki ti ustreza. Preberi več različnih in računaj da jih boš morala prebrati (ali vsaj preleteti) veliko, preden najdeš točno tisto, ki bo zmogla odgovorit na tvoja vprašanja na tvoj način.
Potem pa vadi spremenjene načine, poglede… vadi, vadi, vadi. Vaditi je treba drugačne odzive na znane situacije in s tem utrjevati nove nevronske poti v možganih.
Gre… vendar le počasi in z veliko vztrajnostjo.
Pa najbrž te bo včasih še vedno zaneslo v udobne stare in znane odzive… vendar čedalje manjkrat.
Tako se take zadeve lotiš.

Teh knjig sem prebrala že na kupe pred leti, zdaj pa sem začela ponovno brati. Ene so res ok, ampak stvar se spreminja vse prepočasi. Saj, če bi bila stara 20 let ne bi bil problem,ampak v mojih letih pa ta počasno napredovanje ni ravno obetavno.
Zdaj moram zadeve res korenito spremeniti.
Mogoče je problem v tem, da se pa do privlačnih moških jaz drugače obnašam in zato sploh nikoli ne pride do poskusa zbližanja. Namreč veliko razmišljam kaj počnem narobe in sem opazial, da se s starejšimi moškimi ali pa s poročenimi ali pa raznimi mamini sinčki brez problema pogovarjam. Z moškimi mojih let, samskimi, prijetnega značaj pa ne gre, kar nekak strah me je pred njimi, nekako ob moških, ki bi lahko bili primerni kandidati, se obnašam najbolj trapasto. Pod možni kandidati štejem vse moške nekje mojih let pa da so vsaj malce športni, da so resni, da nisi neki bahači in da vedo kaj so položnice, stroški.
Nekandidati so samo tisti, ki so oddani, prestari oz. premladi in vrstniki za katere ugotovim, da še vedno ne hodijo v službo, da jih še vedno živi mamica, vrstniki alkholiki, narkomani in podobni.
Bo kar držalo vse tisto kar pišete o (ne)samozavesti.

Tole je res super napisano. Poskusi slediti nasvetom in predvsem opaziti tiste ljudi, ki jih do sedaj nisi.
Bolj ko berem, bolj sem prepričan da je ključ v tem, da drugačnih poskusov približevanja enostavno ne opaziš.

Glede vprašanja kako se spremeniti na vse tiste načine o katerih ste zgoraj že govorili, pa mislim da gre zelo počasi, a najlažje z iskanjem odgovora na “zakaj?” vsakič ko naletiš na problem.
Poišči si knjige, ki razlagajo človeško doživljanje, predlagajo pravilno in utemeljujejo zakaj tako – na način, ki ti ustreza. Preberi več različnih in računaj da jih boš morala prebrati (ali vsaj preleteti) veliko, preden najdeš točno tisto, ki bo zmogla odgovorit na tvoja vprašanja na tvoj način.
Potem pa vadi spremenjene načine, poglede… vadi, vadi, vadi. Vaditi je treba drugačne odzive na znane situacije in s tem utrjevati nove nevronske poti v možganih.
Gre… vendar le počasi in z veliko vztrajnostjo.
Pa najbrž te bo včasih še vedno zaneslo v udobne stare in znane odzive… vendar čedalje manjkrat.
Tako se take zadeve lotiš.[/quote]

Spomnila sem se enega “zenskega” pogovora s kolegico…
Ona je bila takrat v zvezi, jaz pa ne..iz firbca jo je zanimalo, zakaj sem samska.
Potem se razvije krajsa debata, ko ji povem, da mi pac ni do tega, da sem v zvezi samo zato, da ne bi bila sama.
Na koncu pa je zakljucila, da je itak tko, da so vsi dobri ze zasedeni.
In ne glede na vse, je res nekaj na tem.

Če pa čist malo logično pomisliš, pa vidiš, da je to ena neumnost. Zakaj se pa potem pari kar naprej razhajajo, če so vsi dobri (moški) že zasedeni. Je kaj narobe z ženskami torej? Po tej zgornji logiki.

Resnica je ta, da je z leti vse manj izbire, tako med ženskami kot med moškimi.

Če pa čist malo logično pomisliš, pa vidiš, da je to ena neumnost. Zakaj se pa potem pari kar naprej razhajajo, če so vsi dobri (moški) že zasedeni. Je kaj narobe z ženskami torej? Po tej zgornji logiki.[/quote]

Moje mnenje je, da gre tukaj predvsem za nacin, s katerim gledas na to.

Marko, pogovor je takrat nanesel tudi na to. In je kolegica rekla, da to nima veze, ker je njen point le to, da je veliko takih, ki so v redu, ze zasedenih…In ce se le-ti pac razidejo in grejo z drugo, ker jim pac ta druga bolj odgovarja, se ne pomeni, da niso v redu.
Dobr no, to je njena razlaga.
Js jo razumem, ker je z leti vedno vec takih zensk kot tudi moskih, ki se ustalijo zaradi ustalitve same.

Tudi trditev, da je z leti manj izbire…Po eni strani res, ce gledas samo samske, a ob enem se v vsaki generaciji najde tooliko ljudi, ki imajo zelo trhlo zvezo in je samo vprasanje casa, kdaj jo bodo zapustili.

Na to temo je predvsem veliko posplosevanj.
Npr. to, da je v vecini druzbenih krogov (npr. sola, delovno mesto, …) ze tako manjse st. moskih.
+ se manj kompatibilnih moskih(npr. takih, ki jim ni glavni cilj v zivljenju popivanje, igranje rac. igric, ..). In ce zdaj karikiram, da je razmerje npr. 3:1 , potem je logicno, da pride vec zensk na 1 moskega.
Potem je tukaj se to posplosevanje, da imajo moski kriterije, ki jih je lazje zadovoljiti (npr. predvsem fizicni atributi), medtem, ko naj bi bilo za zensko pomembnih se milijon drugih (od custvene do materilne izpolnitve).

Ja, vem, takoj po tem odstavku lahko vsak najde veliko izjem.
Kot sem ze napisala, se nasploh povsod veliko posplosuje, kar pa se ne pomeni, da je tudi v tem nekozrno resnice.

Ja, ampak ko se pari razidejo, so navadno nekaj časa samski. Se pravi, so takrat tisti ta dobri fraj, na razpolago, dokler torej ne najdejo tebe ali katere druge. 😉

Samo te samske je težko srečat, če kamor se obrnem srečam same samske ženske 🙂

imam občutek da raje jambraš…sploh ne razmišljaj kaj in kako, kje in zakaj ni…naredi red v svoji glavi…stop vrtenja v enih in istih bojaznih in izgovorih..čas je za akcijo

migaj…urejaj se toliko, da se boš ti dobro počutila, ne kot misliš da je moškim všeč…ko boš zadovoljna sama s sabo, nasmejana, to moški začutijo podzavestno…veliko se jih bo lepilo nate, verjemi…ker boš zadovoljna s sabo, bolj samozavestna se napačni umaknejo, so reve in se bojijo samozavestnih…in rezultat, nenadoma boš imela nov problem, kaj spustiti mimo…ti rezultati pa ne bodo že jutri, bodo pa

ne zameri, ne vem v resnici kaka si, odzivam se le na pisanje…morda se motim…vendar ti želim le dobro

Veja1969, vse je res, ampak kje so sploh še samski moški 🙂

No ves cas prebiram o tem kako pocni kar rad pocnes, kako imej sam sebe rad, kako izzarevaj notranjo energijo pa bo prisel pravi…
Sama se z avtorico te teme kar dobro lahko poistovetim, tocno vem kako ji je pri srcu. S tem da jaz “nimam opravkov” s porocenimi, mamini sincki, zurerji itd. ampak s popolnoma drugo skupino moskih.
In sicer samskimi, starost 28-36, in vsi brez izjeme se izkazejo za nestabilne, nesigurne in po mznosti se z diagnosticiranim psiholoskim stanjem. Priznam, tudi sama nisem ravno stabilna samosigurna oseba, vendar se vedno izkazem za mocni clen v teh odnosih. In zanimivo je nekajd rugega, ko se spet uspem nafilati z energijo, ko spet zadiham, ko uzivam (ponavadi sem precej usmerjena po letnem casu, torej nekje med marcem-oktobrom), ni nikjer nobenega. V mojih najbolj nasmejanih mesecih celega leta, sem sama. In me to niti ne obremenjujem, ker zivim.
Potem pride pa jesen. In zadnjih, ne zafrkavam se sploh, 7 let, vedno oktobra/novembra v moje zivljenje vstopi nekdo, ki mi obrne svet na glavo. Pritegne, potegne k sebi. In se zgodi isto, mesec, dva, tri…jaz izcrpana, brez energije, izpita…ker se vedno izkaze da sem spet naletela na custveno pijavko, ki me je potrebovala samo zaradi nafilanja baterij… In ne, nikoli ni opozorilnih znakov, scasom se te tancice odvijajo… In ne vem vec kaj naj naredim, da ko izzarevam energijo itd, ne pritegnem nobenega…ko se zacnem umirjat v jeseni, pa se bo nekdo prikazal. Ki se vedno cuti do zivljenje v meni in se rabi sam napojit.
V meni pa vsakic sproti, ko se mi to zgodi, nekaj umre…

Samo toliko o tem pozitivnem kliseju, da k bos poln energije in izzareval zadovoljstvo bo drugace…oprostite ampak zame je to larifari. Me zanima ce bo letos 8. leto zapored enako…
Pesimisticna? Niti ne se poznam…mesec, dva in bom prekipevala od energije itd…ma ce pride kdo v tem casu…uh uh kaj bi dala za to :-).

že več let imam možnost da moški svet malo bolje opazujem, ker sem malo starejša se včasih zgodi da mi bolj potihem tudi pojambrajo…med njimi so tudi fejst in samski, a tudi ti niso bili včeraj samski…hodijo v službo, kar je dans vsaj pol popoldneva še zraven…pa večina dosti športajo in verjetno jih je tudi kar težko nekje v pravem trenutku srečati…lahko rečem, da se kar zaposlijo in nekateri niso bili prav dolgo samski, sem bila včasih prav presenečena…oni se to hitro zmigajo, ko magnetek okoli nasmejanih deklet…in nikoli jim na čelu ne piše da so samski…zato pravim, nič obupat, nič bit siva miš in da je treba migat, ker si vsak zaslužimo dajati in biti ljubljeni…jasno pa je, da ni treba pobrat vse kar te pogleda..pa tudi vsak ki živi pri starših ni vedno nujno da je tudi mamin sinček.

za Voljoimam:

Sprašuješ, kako se spremeniti

jaz sem bila pred 10 leti v podobnem položaju, ločena in hudo kritična do moških pa še vsakega samskega sem gledala le z očali, ali je dober kandidat zame ali ne
na tak način pač nič ne more uspeti,
taka prepričanja se izražajo tudi nezavedno, tudi v telesni drži in obnašanju, moški to nekako opazijo in jih zelo odvrne, prav tiste, kakršne bi ti rada spoznala

potem sem pa precej let delala na sebi, meni je zelo pomagal ples – sprostil mi je telo, sprostil mi je mišice, ki sem jih imela zelo zategnjene, začela sem uživat življenje, počasi, začela malo bolj pazit na obleko, izbirat barve, kombinacije, kaj paše moji postavi in tako kamenček za kamenčkom bila vedno bolj zadovoljna s sabo, s svojim izgledom, se učila uživati v svojem telesu, se dobro počutila v njem, se čutila žensko, nežno, toplo….
počasi moške začela jemati le kot ljudi…no zdaj sem pa v zvezi eno leto, ni tako super kot sem si predstavljala, a mi kar gre…

priporočam biodanzo in občuteni ples (sensitive dance) – poišči na portalu, dostopno je tudi pri nas

voljoimam, kako sva si podobni…..

Priznam, da se smejim, ko sem prebral tvojo težavo (ker je tako enostavno). Stojiš na dveh bregovih, govoriš dve različne stvari pa ne vidiš bistva, ki tiči na enem bregu.
Osebo in osebnost na naredi dejstvo, da ima službo, je odgovorna, …. in vse kar si naštela. Osebo naredi to, da preprosto čuti sebe, da se zaveda sebe in ceni sebe. Zakaj bi te cenil nekdo kot lepo in primerno partnerico, če pa niti samo sebe tako ne čutiš? Ne vidiš svoje lepote, svojega bogastva, ki ga imaš v sebi. Zakaj bi to moral videti kakšen primeren moški? Vsak primeren bo naredil ovinek. Zakaj? Enostavno metaforično povedano, ker ga bo bolj privlačil kupček zlata kot pa kupček trohnečega lesa.

Kot je nekdo napisal. Moški to čutimo. Pa vendar ne vsi. Čutimo tisti, ki nismo v enakem položaju kot si ti. In enako čutijo tudi ženske, ki niso v istem položaju. Ženska ne bo pogledala moškega, če ne bo čutila njegove samozavesti in njegove trdnosti na zemlji oz. da z obema nogama trdno stoji na tleh.

Vse kar bi ti svetoval je, da si za zgled vzami uporabnico “meni je uspelo” še prej pa nehaj jamrat kaj drugi pravijo in kakšna si. Začni razmišljat kakšna nisi in zakaj nisi, nato pa nekaj naredi v drugo smer, ker si že preveč naredila v napačno.

PS: “Pa prosim ne mi napisat, da si to domišljam. Stvar je namreč v tem, da mi to povedo.” Če bi dejali, da se utapljaš v Savi bi se dejansko pognala z mosta v deročo Savo in se utopila? Oba dobro veva da ne. Zakaj se torej utapljaš sedaj?

PS2: Tudi jaz lahko rečem “tudi meni je uspelo”. Vem kako zgleda in vem, da je lažje jamrat kot kaj naredit. Težje si je nataknit superge na noge, se odpravit v naravo predihat duha in telo s svežim zrakom in zamenjat misli kot pa jamrat in čakat na nekoga in nekaj, da nas povzdigne v nebo.
Tudi če se najde takšen, dolgo tega ne bo mogel početi, ker ga s toliko negativne energije izčrpaš, če ni dovolj močan in sposoben česa takega. Vendar! Takšen bo šel na kupček zlata, ker ve zakaj.

PS3: Kot je predlagala uporabnica ‘meni je uspelo’. Ples. Dodajam še salso (imaš tudi lady salso) pa tudi na salsi kjer plešejo pari se vedno najde kakšen plesalec brez plesalke (tu boš lahko razvijala svoj ženski čut, odkrivala svoje telo, česa vse je zmožno in kaj vse se da z njim naredit) in trebušni ples (tole je za odkrivanje ženstvenosti nekaj fantastičnega. Ne čudi se, če boš obupvala, ti bo hudo, jokala, … Spomni se na PS2;))

LP

LP