Voljoimam, povej kaj več o teh čudnih tipih. Kaj je tako čudnega na njih?

Npr.: če je 25 let starejši od mene, poročen in hoče razmerje z mano – to je čudno
Ali pa, če je star 35, še nikoli hodil v službo in je niti ne išče, ker ga živi mama, mu plačajuje za žuranje… to je čudno.

A je možno, da ti opazis osvajanje samo določenih tipov moških? Morda te tudi drugi osvajajo, pač na dolgi rok oz. na drugačen način, pa ti tega ne zaznaš kot osvajanje in se posledično sploh ne odzoveš nanje/na njihove ponudbe?

Mene u življenju ni pecal kdo, ki bi bil 20 let starejpi od mene, so se pa taki HECALI, samo tega pa res nisem vzela kot pecanje.

Morda je tu catch.

Jaz tudi mislim, da je veliko na tem, kar je Pomlad povedala. Nekdo, ki ima resne namene s tabo, te ne bo pecal na isti način, kot tisti ta “čuden”. Je pa možno, da ti to pričakuješ in tistih “normalnih” sploh ne opaziš. Druge razlage skorajda ni.

Žal ni tako. Fajn moški se niti ne zmenijo ne zame (razen, če je ignoranca osvajanje :)). V bistvu je pravi čudež, da se zame zmeni kak tak, ki mi je všeč.
Poročeni očetje mojih vrstnikov: ne vem, če je otipavanje, nagovarjanje k seksu ravno hec? Meni je to nadlegovanje. Se pa najdejo tudi taki, ki izpovedujejo ljubezen in bla bla bla. Ti tipi ne osvajajo v smislu ljubezni, ampak na ta način skušajo priti do seksa. Taki tipi se mi gabijo, ker mislijo, da lahko vsaki ženski težijo.

Vse je res, ampak kako to spremeniti? Več let sem mislila, da zdaj pa izžarevam energijo, ampak tega očitno ni opazil nihče drug in zdaj sem spet precej na tleh. Sicer imam več samozavesti kot pred leti (to mi je v prid pri odganjanju poročenih tipov, ki fehtajo seks :), da jih ostro skenslam). Tudi to sem ugotovila, da razne mevže, ki se kar prisesajo in izkoriščajo ljudi, odženeš z ostrino. Nikakor pa ne znam pritegnit pravi ljudi.
Make up zadeve ne bo rešil: v službi skoraj ni šans, da koga spoznam. Po službi pa hodim le na kako športanje, po lokalih, žurih pa ne hodim. V gorah pa recimo makeup ni ravno privlačen 🙂

Kaj je BF? Je to mogoče delež maščobe v telesu?
Če to drži, so mi tudi čudni moški, ki pričakujejo, da ima ženska BF 12% in manj 🙂

voljoimam

Treba bo v družbo, četudi po lokalih, žurih, ker v operi ali gledališču boš težko spoznala samskega, ker gredo tja v družbi soprog 🙂 Hm…v gorah je pa tudi malo verjetnosti…Verjetno v družbi tudi piješ ne ? Ne mislim, da se ga nažgeš na polno ampak kozarček ali dva za sprostitev 🙂
V glavnem, tip ne bo prišel na dom, moraš ven !! Spoznavaj ljudi, zabavaj se !! Ti pa že nastopaš kot da je konec sveta, vidi se iz tvojega pisanja, tako da moraš še veliko delati na svoji pozitivni energiji 🙂

Bejba, srečno !! :))

…Bistvo vsega je spreminjati sebe, ljubiti sebe.Šele potem, ko znamo živeti sami s sabo, ko partnerja ne potrebujemo nujno za našo srečo, ko ugotovimo, da ljubezen in sreča ni le partnerjev odnos do nas. Mi sami, ko smo “energetsko” samostojni in NE potrebujemo NIKOGAR, da bi se naslanjali nanj, iskali varnost, zaščito, podporo…šele potem smo zreli za tistega pravega sanjskega partnerja. In šele potem tudi pride. Ko lahko le dajemo brez namena povračila, ko se z njim dopolnjujemo, ne pa izpopolnjujemo.

Nekateri spreminjajo partnerje, sebe pa ne in privlačijo k sebi vedno enake partnerje (ker od sebe dajejo enak energetski vzorec) in vedno slej ko prej pridejo z vsakim partnerjem v isto situacijo- stojijo pred isto “domačo nalogo”, ki se ji pač ne moreš izogniti. Treba jo je rešiti in se ob tem pomakniti ob spirali zavedanja malo višje. Zato je tudi popolnoma odveč imeti kakršne koli občutke krivde: zakaj sem se spečal/a ravno z njim/njo…? S komerkoli bi se, bi si bili na nek način podobni- vzorec bi bil isti.

Včasih nam pride nekdo na pot, pa mi ne “čutimo” kemije. Nikoli ne vemo, kdaj zamujamo lastno šolo, ki bi nam pomagala pri spremembi v sebi, da res pridemo do pravega. Ali pa nehote res zamujamo pravega. Seveda vse to ne pomeni, da sprejmemo kar vsakega, ki nam pride na pot in besno iščemo, kaj se imamo od njega naučiti. Take stvari pač čutimo v sebi- kot zaljubljenost, simpatijo, tisto “nekaj”, kar nas vleče k nekomu.

Partnerstvo je komplicirana stvar, ker ga pogosto narobe dojemamo. Paradoks pa je ta, da šele ko znamo živeti popolnoma samostojno, brez partnerja, dobimo res tistega tapravega, ki “nam leže na dušo”… :))

Draga moja volja, kot so ti povedali že mnogi je mnogo narobe v tvojem pojmovanju. Tole kar praviš je res nadlegovanje in se imenuje fukfehtarjenje in to mentalno zrele ženske tudi tko pojmujemo in vzamemo za HEC oz. za znak moške neumnosti, saj se za take tipe sploh ne zmenimo. Nikakor in nikoli pa tega mentalno zrele osebe ne morejo jemati za osvajanje.

Pravi moški, ki imajo interes zate so bolj sramežljivi in tihi od tehle fehtarjev in imajo zelo prefinjene metode “osvajanja”, ki jih ti več kot očitno sploh ne opaziš. Lahko pa da, s kakšno svojo reakcijo tudi zavrneš njihove poskuse približevanja? Itak pa se očitno ne giblješ na pravih mestih…ker si očitno le tam kjer je gruča tehle fehtarjev (punca jaz sem čez 40, samska pa se mi nikoli ne “dogajajo” takile primitivci, pa se ogromno družim z moškimi in to prijetnimi, ki tudi niso vsi zasedeni)

@voljoimam: kolikor sem razumela menepani-ja, je BF izpostavil zgolj kot primer. Se pravi, če si toliko zagrizena športnica.

Kdo te otipava? A ni to že vsaj 2 stopnji več od živjo-adijo?

Če ni problem v drugih, je problem v tebi, v tvojem obnašanju. Kako nate gledajo tvoji prijatelji/prijateljice? Kakšna se njim zdiš?

Kot sem že v eni drugi temi omenila: največji problem pri razumevanju drug drugega je v tem, da nas drugi ne vidijo tako kot vidimo mi same sebe oz. da nas vsak drugače vidi.

V določenih trenutkih se čuti nekaj vzvišenosti v tvojem pisanju. Morda dobro prepoznavaš “škart robo”, slabo pa dobro robo.

Tisti ta poročeni pecajo zaradi seksa, to je jasno (pa čeprav nekateri izpovedujejo ljubezen).

Tisti mamini sinčki, ki pri 35ih še niso odrastli pa iščejo sicer resno vezo (po njihovem mnenju) samo kaj ko ne bi rada igrala mamo svojemu vrstniku. Aja, govorim pa o takih nesamozavestnih maminih sinkih (eni mamini sinki namreč delujejo hudo samozavestno in samovšečno, samo jaz nimam tistih v mislih), ki si po mojem ne upajo iskat šans pri privlačnih, samozavestnih ženskah in iščejo tam, kjer smatrajo, da jim bo uspelo. Vsaj tako se meni zdi?

No, pa smo ga našli tegale zajca v grmu! Zase misliš, da nisi privlačna in samozavestna. Tudi od tu lahko gradiš dalje, še vedno pa vztrajam, da si še enkrat preberi svoje prispevke.

Se mi zdi, da se preveč ukvarjaš s “škart robo”, preveč pozornosti gre zanje – se motim?

Se POPOLNOMA podpišem pod to kar je napisala petra123. Pri dvema bivšima partnerjema se mi je ponovil enak vzorec, preden sem ugotovila, da je problem v meni in se začela soočati s tem. To je bilo (je) kar težko delo, vendar nujno – zaradi MENE. Oba sta popolnoma različna tipa – po videzu, letih, značaju, okolju, skratka vse … in uspelo mi je, da je šlo obakrat po enakem kopitu vse narobe. Ja, najprej moraš ti biti v sožitju s seboj.
Srečno.

No, pa smo ga našli tegale zajca v grmu! Zase misliš, da nisi privlačna in samozavestna. Tudi od tu lahko gradiš dalje, še vedno pa vztrajam, da si še enkrat preberi svoje prispevke.

Se mi zdi, da se preveč ukvarjaš s “škart robo”, preveč pozornosti gre zanje – se motim?[/quote]

Se strinjam z ZP – ne samo, da se z njimi ukvarjaš, ampak jih očitno rabiš, da si bildaš neko samopodobo, nekako z njimi tekmuješ. Čez vse tvoje poste se mi kot rdeča nit bere ta tvoj odnos ”sej jaz sem slaba/nekvalitetna, ampak ONI so pa še slabši!”. Zato jih rabiš.

Sama si nesamozavestena, se ne ceniš, nisi si privlačna in kakšni moški po večini pridejo do tebe, da postaneš sama sebi še večja žrtev. Ranljiva si in privlačiš moške, da te še bolj ranijo. Daj dvigni se in se ceni, te nikoli veš ne bodo “povohali”. Ti bi pa rada poštenega, zanesljivega moškega, da je močan, da je prisrčen, ja kako pa naj pride do tebe saj te še opazi ne, če si vsa skrčena v sebi. Take moške, ti ne zanimaš. Tako je. Nate se popajo tisti kakršna si.
In ni važno kaj imaš, kako si delovna, prijazna, ustrežljiva ampak kako se počutiš v sebi. To pa veš kako se.

Problem je v tem, da me lokali in žuri ne privlačijo (in opera tudi ne :)). In niti ne iščem moškega, ki bi bil žurer. Gore? Dva bivša sem spoznala ravno v gorah 🙂

Hm, saj v bistvu sem jaz to že napisala, ampak mene zanima kako to spremenit :). V bistvu je moj namen teh postov kako se dvigniti, kako se bolj ceniti. To, da mi tega manjka, že vem 🙂

Jaz pa ne bi dala roke v ogenj za teorijo, da privlačimo take, kakršni smo sami, in o nekih vzorcih … Vse preveč ljudi poznam, ki so že na prvi pogled fajn, pa imajo “čudne” partnerje, če se milo izrazim. Velja za oba spola.

Ti, dobra volja, pa pojdi kdaj ven vsaj s samskim maminim sinčkom, saj ti škodit ne more. Vzemi to kot prijetno druženje, ne gledat v čisto vsakem moškem princa na belem konju, ki te bo s svojim poljubom obudil v življenje. Saj tudi čisto vsi tipi ne iščejo kar direkt in takoj pod urgentno partnerico, sploh pri tvojih letih je še veliko neobveznega druženja. Pa tudi nekoga takoj ožigosat za maminega sinčka zna bit nehvaležno, dovoli človeku, da ti razkrije svojo zgodbo …

Kako pa pride do tistega otipavanja in nadlegovanja, pa tudi meni ni jasno – s kakšnimi primitivci prihajaš v stik? Tu moraš biti pa odločna, kaj se pa to pravi, otipavat žensko kar tako na suho? To je nadlegovanje in spolno nasilje.
Pa dobro, da se zgodi enkrat nekje, to se mi še zdi možno, ampak večkrat? Kje se to dogaja? Meni je to nedopustno. Če je v službi, stopi do nadrejenih.

No zdaj smo pa prišli do tega, o čemer sem jaz pisal že v drugem postu. Napredujemo. 🙂
Iz pisanja “Voljo imam” je opaziti tudi precej jeze nad temi moškimi. Prelagaš krivdo na njih in se jeziš, ker ostali (boljši) ne pristopijo. V sebi pa veš, da boš morala spremenit sebe, da se bodo tudi drugi. To, kar oddajaš, ljudje takoj čutijo in takšni te tudi “zvohajo”.

Marko, v bistvu je vprašanje kako to spremenit :). Seveda se pa ne strinjam, da sem tudi jaz lena zabušantka ali pa poročena pohotnica. To je več kot jasno, da nisem 🙂

Metulka, saj ravno to je problem, te mamine sinčke sem spoznala na netu, šla z njimi ven, potem pa so se mi obesili na vrat in sem se jih težko rešila 🙂 . Saj takoj na prvem srečanju še nisem vedela, da je mamin sinko (čeprav so neki znaki že bili :)). Ali pa neresnost, neodgovornost se tudi ni pokazala na prvem srečanju. Pa na drugem tudi ne.

Ne, ni v službi. Ampak v okolici, kjer živim, ženske, ki to zavrnemo, veljamo za čuden. Sosedi so prepričani, da lahko vsako mlado otipavajo. in potem smo čudne pa afne in fine in kaj jaz vem kaj še vse, ker smo jih zavrnile. V bistvu takih sem se že rešila, ampak pri 15ih pa ni ravn prijetno, če te en 60 letnik hoče otipavat in to velecenjeni sosed. V naši okolici je veliko alkhola, nasilja in ženska seveda ni nič vredna. Tako, da mladim dekletom, če niso ravno samozavestne, ni ravno prijetno. Zdaj je seveda lažje, zdaj jsano razumem, da so to primitivci.