Spadam med ženske, ki jim bi lahko rekli sive miši.

Skoraj nikoli nimam nobenega oboževalca. Kar se videza tiče žal moškim nisem privlačna. Pa prosim ne mi napisat, da si to domišljam. Stvar je namreč v tem, da mi to povedo. Tudi kot otrok sem bila kar naprej deležna besed, da sem grda (od vrstnikov).
V glavnem noben privlačen moški se ne zmeni zame.
Če imam pa vseeno kakega oboževalca je pa ravno nasprotje kar mene zanima. Osvajajo me le takšni, ki so kljub starosti 30+ še vedno brez službe (in je tudi ne iščejo), ne plačujejo svojih stroškov, ne pomagajo doma (ampak čakajo, da mama naredi), leni, neodgovorni. To sem imela dva primera v zadnjih par letih. Tretji primer je bil sicer zaposlen, zna sam zase skrbeti, ampak totalno neodgovoren, vidi le sebe, nobene obljube ne drži. Četrti primer je bil pa tudi brez službe, zanemarjen, niti oblačil ne opere, zapečkarski, len. Rada se ukvarjam s športom, ampak osvajali so me večinoma taki, ki niti pet korakov ne naredijo.

Pravijo, da se podobno privlači. Ampak jaz imam službo, sama skrbim za svoje stroške, nisem zapečkarska, nikogar ne izkoriščam, nisem zanemarjena, obljube držim, zanesljiva. Ampak kaj je z mano narobe, da privlačim točno tisto, česar ne maram?
Moški, ki pa so ok: prijazni, komunikativni, odkriti, zanesljivi, resni, odgovorni … pa se še ne zmenijo ne zame.
Mogoče je to narobe, da se trudim biti tudi do nezaželenih osvajalcev prijazna pa se potem kar prisesajo, ker na druge ženske si ne upajo?
Za prijetne moške pa sem očitno pregrda, da se sploh ne zmenijo zame? Ampak ličenje, makeup mi res nista pri srcu.

To, da so ti kot otroku govorili, da si grda ima lahko tako močan vpliv na samopodobo, da je lahko ena ženska, ki je večini sicer zelo privlačna, dejansko tako prepričana v nasprotno, da to tudi izžareva skozi teleseno držo in svoj žalosten pogled. Namreč zelo pomembno je, kakšno je tvoje mnenje o tebi kot osebi in ne to, kar mislijo drugi oziroma in to kar so ti govorili otroci. Otrok lahko reče marsikaj pa tega ne misli resno, tudi ko smo starejši še vedno to počnemo. Šteje samo tvoje mnenje, ki pa ne sme bit osnovano na podlagi mnenj drugih. Človek, ki se ima rad, ga nobena žaljivka, opazka, kritika ne bo prizadela, ker ve, da je pomembno samo tisto kar sam misli in čuti o sebi.
Tvoja samopodoba je verjetno zelo nizka in zato se tudi približuješ takim moškim, za katere meniš, da te niso vredni, ker se tudi sama ne spoštuješ dovolj. Veliko dela te čaka, na sebi.

Nisi lepa? So what?!
Vsak človek je po svoje lep in čisto vsak je enkraten in neponovljiv in tako lepi kot manj lepi imamo enako pravico biti tu in si dovoliti biti to, kar smo. In res, šele ko si dovoliš sama, da si zadovoljna s seboj, točno tako, kot si, takrat začneš izžarevati neko notranjo lepoto, ki privlači vse okrog tebe, da te občudujejo in sprejemajo in imajo radi, ne glede na tvoj dejanski izgled. Ampak najprej se moraš sprejeti sama. Ker, če ti nisi rada s seboj, zakaj, vraga, bi hotel biti s teboj kdo drug?
Ne razmišljaj o tem, kakšni moški niso zate, kakšnih ne maraš….odloči se, kaj hočeš: tako in tako zvezo s takšnim in takšnim moškim, o tem razmišljaj, sanjaj, vizualiziraj, pričakuj to in verjemi, da prihaja. Ali še bolje; je že tu nekje in čaka nate.
Ko boš sama sebi “privoščila” privlačnega moškega, se bo leta pojavil. Samo vedeti moraš, da imamo vsi, tako lepi in tudi manj privlačni, enako pravico do sreče, če si jo le dovolimo sami.
Miranda

okvalificirat nekoga za “lep”, “grd” je … mimo, je nasilje nad osebo (sabo, drugim….)

Sem bila dosti v družbi “zelo lepih” in spoznala, da v takem okolju ne bom preživela. Stalno biti pod pritiskom ali si lep, ali si urejen zadost,… to je taka napetost, da znoriš

in bistvo, ki sem ga dojela je to, da sem spoznala, da sama sebe ne sprejemam take kot sem, da se grajam, da se sebe sramujem ker nisem tako lepa….. skratka nič dobro in tak je bil tudi moj svet.
Ko sem spoznala, da se mi lahko utrga, sem začela z poglabljanjem vase.
Spoznala sem, da imamo enake pravice na svetu lepi in grdi, da vršim nasilje nad samo sabo ko gledam revijo z manekenkami z željo, da bi bila kot one… zakaj si delam to gorje??

Spoznala sem, da je marsikateri lepi osebi ravno tako težko kot meni – se bori za svoj osebni prostor, svoje prijatelje (ki so mogoče celo bolj pod pritiskom ohranjanja zvestobe – ker se več ljudi na njih lepi)

Rezultat mojega dela na sebi: še imam vzpone in padce, a zdaj se mi zdi da vidim same lepe ljudi okoli sebe. Pa se zavem, da buljim v starko na busu (kok je lepa), pa mladeniča (noh, ja z mozolji… ampak za temi mozolji je njegova duša, ki si želi vse tako kot jaz – torej je lep)
Vsi smo lepi – vsak je lep! Jaz sem lepa, ti si lepa in on je lep – tako to je

Mislim, da ni primerno govoriti o popravljeni samopodobi, ker če ti od malega perejo možgane, da nisi primernega spola, barve las, oči, ti tudi tisoč komplimentov ne more pomagati, da se tvoja samopodoba izboljša. To je kot krvna skupina, ki jo podeduješ. Vem o čem govorim. Sama sicer nisem več tako prepričana, da so moji domači imeli prav, v prakso pa to težko spravim. Imam 41-let, vendar še vedno izpolnjujem vse lepotne pogoje, vendar se v sebi ne počutim lepo, ker je pač to vzorec, ki je vstavljen vame kot matrica. Želim si, da bi jo lahko zamenjala, vendar to ne gre tako enostavno kot se zdi.
Počakaj, da te nekdo prepriča, da si mu lepa. Do takrat pa se samo sprejmi tako kot si. Ne grda in ne lepa ampak, ti sama se svoji koži počuti dobro. Srečno

Pozdravljena!

Predhodniki so že napisali to in ono o lepoti, tu ni kaj več filozofirati.
Ti pa predlagam, da se posvetiš drugemu delu problema – kakšne “luzerje” privlačiš. Tu si že sama našla odgovor – s tvojo lastno gravitacijo. Na vprašanje, kaj sestavlja to silo pa ni enostavnega odgovora, niti enoznačnega. Podzavestno si namreč izbiramo partnerje zaradi mnogih razlogov, vzorcev iz otroštva npr.

Da ne bi tu preveč razpredal – vzemi v roke knjigo “Si ti pravi zame?” Barbare de Angelis.

Srečno.

O tem kako si napačno izbiramo partnerje in zakaj to ves čas ponavaljamo, odlično oriše tudi Robin Norwood v knjigi Ženske, ki preveč ljubijo. To knjigo, bi morala prebrati prav vsaka ženska, tudi moški.

Nelepotec, sem že prebrala :), vseeno hvala.

Ena normalna, tako kot si rekla, ni enostavno, sploh, če ne izpolnjuješ omenjenih lepotnih pogojev. Jaz jih žal ne.

katjušica, samo dejstvo je, da so eni bolj lepi kot drugi :). In moški padajo na tiste prve :(. Taki bolj čudni moški, ki pri tistih odpadejo pa pograbijo vsako, ki je samska.

mmmmm, jaz si privočim privlačnega moškega, samo ga ni od nikoder. name se lepijo sami luzerji (grda beseda, ampak kaj drugega je tip pri 35, ki ne ve kaj so položnice, ki mu mama vse zrihta).

Marko, res je. AMpak takih moških ne maram, se jim trudim izogibat. Ampak očitno, če je človek s takimi prijazen, zastopijo kot, da so mi privlačni. Jaz pa sem prijazna in vljudna do vseh (dokler mi ne prekipi, ker eni pač ne razumejo, da nočem z njimi nič imet).

Preveč se obremenjuješ. Recimo greš z nekom na kavico se osredotočaj kako ti je fajn na kavici…ne pa, da v sekudni rečeš eh ni mi všeč sigurno se bo zapalil name, skrbi me kako mu bom potem razlagala. In dobiš razočaranja na tvoji strani in drugi in tako tako naprej. …..Malo bolj sproščeno. Ko, boš sproščeno delovala te ne bo skrbelo kaj drug misli boš začela enostavno privlačevati ljudi, ki si jih želiš. Ti pa že vnaprej delaš “sodbe” in to dobivaš vedno znova in znova.

Ne obstajajo neprivlačne osebe, ker je vsak izmed nas unikaten na podlagi malenkostnih razlik, daljši in krajši nos, koščena ali močnejša postave itd, zato tisto tvoje lastno mnenje o sebi sami, sem neprivlačna pusti raje nekje v starem atlasu na nekem samotnem otoku kot pa da držiš to neresnično v sebi in to kar na tebe slabo vpliva, tega se rešuj čimprej, ker naša “lepota” pride zame osebno, do neke čarobnosti, neke prave vrednosti šele, ko se prvo sprejmemo za take kakršni pač smo in če imam na sebi neko nepravilnost, ki me preveč moti bom nekaj tudi zato storila, da se počutim srečno in lepa predvsem sama sebi in verujem dokler vodimo nek račun, skrb o sebi samih, da to slej kot prej opazijo nam podobne srodne duše …

Ne smeš biti tako občutljiva in kritična do sebe, ker je naokoli veliko zveri in dokler se jim boš predstavljala za ranjeno bitje te bodo ta čas skušali znova in znova napasti, če pa želiš naprej teči in hoditi s sebi enakimi se tudi začni drugače, primerno temu obnašati, nositi, vstani in zmagaj….

Na kavice sicer ne hodim. Ljudi spoznavam predvsem na kaki aktivnosti,a mpak ne razmišljam o tem ali je primeren kandidat ali ne.

Kako?
To vsepovsod piše, prebrala sem cel kup knjig na to temo, ampak očitni mi še ni uspelo.

@ voljoimam
Si pripravljena na sebi kaj spremeniti, tudi, če ti ne bi bilo najbolj všeč – rezanje tvojih vzorcev obnašanja, razmišljanja? Si pripravljena za pomoč pri spremembah kaj plačati?

Napisala si: “Rada se ukvarjam s športom, ampak osvajali so me večinoma taki, ki niti pet korakov ne naredijo.” Kako pa ti izpadeš v očeh drugih? Si prava športnica? Maš BF -12%? Hočem le reči, da se radi primerjamo z drugimi, če imamo kaj več/boljše in pozabimo na to kako nas gledajo tisti, ki se še bolj potrudijo.

Nisem rekla, da sem športnica in se nimam za športnico :). Ni mi pa problem recimo v enem dnevu it na Triglav gor in dol.

Ko ženska reče, da se rada ukvarja s športom in pri tem ne omeni neke redne aktivnosti, je velika verjetnost, da ji je všeč le ideja o tem, da bi se ukvarjala s športom. 🙂 Podobno kot če moški reče, da kuha.

Živiš v nekem prepričanju. Imaš za sivo miš. Spoznavaš samo moške, ki so po tvojem mnenju luzerji, nedelovni oziroma ti ne odgovarjajo. Zase praviš, da si prijazna, sočutna, ljubeča, delovna, urejena, zanesljiva. itd…pa si to res ali si samo domišljaš.

Marko, rada se ukvarjam s športom. Ne treniram pa nobenega športa. Verjetno ne bi zmogla it na Triglav v enem dvenu gor in dol, če v resnici ne bi vsaj malo gibala?

Mogoče sem se narobe izrazila: spoznavam različne moške, tudi ok moške, da ne bo pomote. Ampak osvjajo me pa le taki čudni. Tisti ta privlačni se ne zmenijo zame.
No vseh teh lastnosti o sebi nisem naštela :). Sem pa res prijazna, vljudna in to do vseh, kar očitno name prilepi te ta čudne tipe, ker jih druge ženske ostro odbijejo.
Ja pa tudi delovna, zanesljiva sem. Zato pa me motijo moški, ki niti ne iščejo službe, kaj šele, da bi kaj delali. In tudi močno me moti nezanesljivost. Če sama nudim zaneljisvot, to pričakujem tudi od tistih s katerimi se družim.

Med čudne štejem tudi razne poročene, tipe, ki se slinijo okoli mene. Tudi takih ne maram. Sploh ne, če so njihovi otroci moji vrstniki. Ampak taki tipi mi pogosto težijo. Pravzaprav ugotavljam, da zadnje čase manj, ko postajam malce bolj samozavestna in do takih tudi manj prijazna.
Prijaznost do vseh po vrsti ni ravno vrlina.

voljoimam

Dokler boš imela tako slabo mnenje o sebi, boš oddajala slabo energijo in s tem res potegneš nase samo čudake. Po opisu sodeč se mi zdi, da si urejena, pridna, ampak preveč zategnjena in nesproščena oseba. Veš koliko je žensk, ki sploh niso kao lepotice, ampak iz njih kar izžareva pozitivnost, samozavest, sexualni naboj in to očara marsikaterega moškega. Make up ne pomeni, da si namalana kot kura, ampak lahko samo rahlo povdariš določene poteze, da ne boš tako dolgočasna.

Glavo gor in srečno ! 🙂