Tako lahko se je zlagati, tako lahko je zamižati in ne povedati, kaj čutiš, kaj misliš, kaj si želiš,…..tako preprosto…da sčasoma še sam več ne veš, kaj dejansko si želiš. Nasedaš iluziji, da potrebuješ nov avto, novo obleko, odobravanje sosedov, ta in ta naziv, ta in ta položaj…Ko se začnemo vračati k sebi, svojemu bistvu, začnemo ugotavljati, da imamo znotraj sebe bolj pristne želje. Želje, ki so mogoče delno odrevenele a čakajo, da ponovno zaživijo in spremenijo naša življenja…..Le kakšne želje naj bi to bile? 🙂

Mateja Debeljak, univ.dipl.soc.delavka