Prisotnost učiteljice
Vpisati otrok h karateju, ker je to zanj neke vrste terapija oz. pomoč pri kompenziranje njegovih težav, je ena pašta, vpisati otroka h karateju zato, da se bo lahko branil pred nasilniki in celo preživel osnovno šolo je pa nekaj drugega in meni se to, da si mora otrok dobesedno iztepst in izmlatit svoj mir pri hordi menda strokovno usposobljenih ljudi dobesedno gnusi.
[/b]
Meni je pa žalostno, da ne ubogaš nasvetov strokovnjakov. Ko je moj sin hodil v oš, so imeli v razredu hiperaktivnega otroka, za keterega je že v vrtcu spec. pedagoginja svetovala, da ga vpišejo , kaj si misliš – točno h karateju. Ob tem je odsvetovala kolektivne špotre ( nogomet , košarka ipd.), zelo pa priporočala ravno karate, ker se otrok tam mora ob borbi držat nekih pravil igre….. Mama je NI ubogala in ga je vpisala k nogometu. V NK so imeli taaaaake probleme, da tule sploh ne bom naštevala. In kaj je sedaj s tem otrokom- sedaj mladostnikom?!
Vsi v kraju vedo zanj ( vemo v kakšnem smislu )in ko se pojavi na ulici , se vsi izognejo v velikem loku.In tako imamo “produkt” nezaupanja staršev , ki ne verjamejo NOBENIM dobronamernim nasvetom strokovnjakov.[/quote]
karate ni bil omenjen kot sredstvo, s katerim bi umirili otroka, ampak kot način samoobrambe. ma res no, kaj ti pomaga znanje karateja (mimogrede 7letnik je še leta oddaljen od tega, da se bi z znanjem karateja lahko ubranil pred nasilnežem), če se nate spravi enkrat močnejši idiot?
in z nasiljem na šoli se ne spopadaš tako, da vsakega otroka naučiš, kako se mora tepst, no.
Ups, se opravičujem. Narobe interpretirala.
Nisem mislila, da vpišeš pridnega otroka( žrtev) h karateju ampak sem podala primer hiperaktivnega otroka ( tega naj bi se vpisalo h karateju )iz okolja, kjer živim in vidim, kam je to pripeljalo, ko starši na nasvete strokovnjakov niso dali NIČ. Sedaj imajo 16- letnika, katerega se boji lastna mati.
[/b]
Meni je pa žalostno, da ne ubogaš nasvetov strokovnjakov. Ko je moj sin hodil v oš, so imeli v razredu hiperaktivnega otroka, za keterega je že v vrtcu spec. pedagoginja svetovala, da ga vpišejo , kaj si misliš – točno h karateju. Ob tem je odsvetovala kolektivne špotre ( nogomet , košarka ipd.), zelo pa priporočala ravno karate, ker se otrok tam mora ob borbi držat nekih pravil igre….. Mama je NI ubogala in ga je vpisala k nogometu. V NK so imeli taaaaake probleme, da tule sploh ne bom naštevala. In kaj je sedaj s tem otrokom- sedaj mladostnikom?!
Vsi v kraju vedo zanj ( vemo v kakšnem smislu )in ko se pojavi na ulici , se vsi izognejo v velikem loku.In tako imamo “produkt” nezaupanja staršev , ki ne verjamejo NOBENIM dobronamernim nasvetom strokovnjakov.[/quote]
Jaz naj bi vpisala mojega nenasilnega otroka h karateju, da bi se naučil kam in kako udariti. Meni pa žal to ni sprejemljivo, in ja moj hodi k fuzbalu.
ob nasilju se UKREPA TAKOJ!!!
– če so modrice obširne, pregled pri zdravniku. Iz razloga:kaj če je dobil tudi kako notranjo poškodbo. Fotorafije stanja Naj se zadeva zabeleži.
– urgenca pri tovarišici. To da ne ve, kdo je začel, je zelo slab izgovor. Zato pa je tovarišica, da otroke nauči tudi komuniciranja, vzdržuje red…Če nadzora ni, in se zgodi poškodba, bo šola mastno plačala, ker ni zagotovila varnosti. Ampak pomebneje je, da se to sploh ne zgodi.
Kar poišči pravilnike in zakonodajo.
– urgenca vodstvu šole.
Jaz sem zarobantila že za manjše zadeve. Nasilje je potrebno ustaviti na začetku. TAKOJ.
Prve tri točke ponavljaj vedno, ko se bo zgodil incident.
Zahtevaj takojšnje umiritev stanja in STALEN nadzor v razredu, če se ve, da nastopi incident takoj, ko ga ni . Posebno obravnavo nasilnikov. Ja. nasilje se začne že zelo zgodaj.
trening borilnih športov nauči nekaj tudi o SAMODISCIPLINI, ne samo o tem, kako nekoga pretepst.
Nauči tudi, kako nekoga ustaviti na način, da ga ne poškoduješ.
Vsako znanje, orodje pa omogoča zlorabe. Tako kot lahko z avtom nekoga povoziš do smrti, se lahko z avtom pripelješ v službo, ali koga, ki je življensko ogrožen na urgenco.
Napačno je mišljenje, da v življenju nikoli, prav nikoli ne bo kdo dvignil roko nadte. Lahko si samo ob nepravem času na nepravem kraju.
Sprašuješ o pravilniku. Takega pravilnika ni.
Učitelj je dolžan opraviti ure pouka, ki jih ima na urniku, in ima pravico do odmora. Iz tega sledi, da mora učitelj biti prisoten pri uri pouka, ki jo vodi, ko pa zvoni za odmor, pa mu v razredu med odmorom ni potrebno biti. Prav tako med malico. Šola v ta namen med malico organizira dežurstvo vendar ta dežurni učitelj dežura bolj “na grobo”, ker ne more imeti pregleda nad tem, kaj se dogaja v posameznem razredu.
Nauči sina, da se postavi zase. Otroci se vedno spravljajo na ene in iste, že vedo zakaj.
Oprosti, tole je pretiravanje čez vse mere.
Učiteljica je človek in ima pravico do izhoda na stranišče.
Peljati na WC cel razred (20+) otrok, ko moraš iti, zame ni rešitev sposobne učiteljice / ravnatelja šole.
Vsak razgrajač se lahko užene. Zlepa ali zgrda.[/quote]
Pravica gor ali dol. Otrrok v šoli mora biti VAREN: Kako bodo to uredili je njihov problem. Če ne znajo drugače, pa naj učiteljice nosijo pleničko.
TUdi jaz bi obvestila policijo, ker ravnatelj bo itak potegnil z učiteljico. Še vedno je bilo tako.
vidim, da “biti varen” vsak razlaga prosto po Prešernu.:)) Šola mora poskrbeti, da prvošolček ne more kar odtavati nekam, mora poskrbeti, da ne zapade v življenjsko nevarnost, ni pa res, da mora preprečiti vsak prepir in vsak pretep. Seveda morajo učitelji pretepe preprečiti, če jih vidijo, nikjer pa ne piše, da jih MORAJO VEDNO VIDETI. Dežurstvo je organizirano med malico, tako kot pravi ena, bolj na “grobo”. to ne pomeni, da mora dežurni učitelj vsak trenutek vedeti, kaj dela vsak posamezen učenec. Dežurni učitelj je namreč dežuren za celo razredno stopnjo eden. TO SO NORMATIVI in če je le-tem zadoščeno, nimaš kaj. Če gre za resnično krizen razred, kjer izbruhnejo nemiri takoj, ko učitelj zapusti prizorišče, se je treba na rod. sestanku domeniti skupaj z ravnateljem, da se organizira dodatno dežurstvo. In to je to.
Če se pretepi ponavljajo, organizirajte sestanek in predlagajte rešitve.To je edini način. S policijo in tožbami ne boste dosegli ničesar.
Wenga, ni čisto tako. Tile pretepi niso včasih prav nič nedolžni. Pri nas so priletela že šestila v bližino očesa, bili so obiski urgence …
Mislim, da si ti varnost narobe predstavljaš. Če bi imela prav, ne bi šole obešale kamer in najemale varnostnike. Varnost V ŠOLI je še kako pomembna. In s policijo in tožbami se doseže OGROMNO!
Če drugo ne, da se pobrigajo za varnost.
Poglej, nesreče in ruvanja se zgodijo tudi če je učiteljica ves čas z otroki. Ena učiteljica in 25 prvošolcev – daj no, bodimo realni. Še doma se med dvema sorojencema zgodi lahko nesreča, pa sta samo dva. In če je učiteljica prisotna, pa nekdo nekoga porine, da pade na glavo, lahko tožiš še pa še, ne boš ničesar dosegla.
Nesreč in vsakršnega ravsanja otrok se enostavno ne da preprečiti pa konec. Na šoli moje hčere so pred par leti starši tožili, ker se je med malico otrok poškodoval, ko ga je nekdo porinil. Bili na sodišču, tožniki so zgubili in morali plačati stroške sojenja in odvetnike. Ker dežurni učitelji so bili, vendar ker so normativi taki kot so, pač ne morejo vsak moment gledati vseh otrok naenkrat.
Torej tožite, če že morate, ampak ne mislite, kako šola MORA zagotoviti, da se nobena nesreča ne zgodi. Ker se boste na sodišču samo osmešili in osmolili.
Je pa res, da se da marsikaj doseči, če šola ignorira določene pereče težave, ko npr. eden od otrok terorizira in napada druge. Če šola ničesar ne ukrene, nek otrok pa utrpi kakšne hujše udarce z njegove strani, zna biti to za šolo obremenilno. Toda če šola recimo obravnava tega otroka, ima zapiske o tem, kaj se je dogajalo ter da so imeli take in take pogovore s svetovalnim delavcem, s starši , take in take ukrepe itd., spet nimate ničesar, na čemer bi svojo tožbo utemeljili. Nikjer v zakonu namreč ne piše, da morajo tega motečega otroka odstraniti od drugih. Tukaj bi pa potem posegli v njegove pravice, ki jih ima več kot ostali otroci, saj to veste. Torej te tožbe znajo biti zelo vprašljive zadeve. Najboljši je pogovor z učiteljico in vodstvom, če gre za resne probleme.
Wenga, ampak ali ni sedaj po novem pravilniku, da šola lahko doseže, da se otroka izpiše iz te šole, prej so se morali starši strinjati, zdaj tega ni več? Sicer je to res drastičen ukrep, samo obstaja pa.
Drugače pa za avtorico prvotne teme, pri nas v drugem razredu je učiteljica prisotna skozi, samo med glavnim odmorom je ni, so pa takrat dežurni drugi učitelji, ki pridejo v razred, če je karkoli v razredu narobe. Tako pravi moj drugošolec.
Poglej, nesreče in ruvanja se zgodijo tudi če je učiteljica ves čas z otroki. Ena učiteljica in 25 prvošolcev – daj no, bodimo realni. Še doma se med dvema sorojencema zgodi lahko nesreča, pa sta samo dva. In če je učiteljica prisotna, pa nekdo nekoga porine, da pade na glavo, lahko tožiš še pa še, ne boš ničesar dosegla.
Nesreč in vsakršnega ravsanja otrok se enostavno ne da preprečiti pa konec. Na šoli moje hčere so pred par leti starši tožili, ker se je med malico otrok poškodoval, ko ga je nekdo porinil. Bili na sodišču, tožniki so zgubili in morali plačati stroške sojenja in odvetnike. Ker dežurni učitelji so bili, vendar ker so normativi taki kot so, pač ne morejo vsak moment gledati vseh otrok naenkrat.
Torej tožite, če že morate, ampak ne mislite, kako šola MORA zagotoviti, da se nobena nesreča ne zgodi. Ker se boste na sodišču samo osmešili in osmolili.
Je pa res, da se da marsikaj doseči, če šola ignorira določene pereče težave, ko npr. eden od otrok terorizira in napada druge. Če šola ničesar ne ukrene, nek otrok pa utrpi kakšne hujše udarce z njegove strani, zna biti to za šolo obremenilno. Toda če šola recimo obravnava tega otroka, ima zapiske o tem, kaj se je dogajalo ter da so imeli take in take pogovore s svetovalnim delavcem, s starši , take in take ukrepe itd., spet nimate ničesar, na čemer bi svojo tožbo utemeljili. Nikjer v zakonu namreč ne piše, da morajo tega motečega otroka odstraniti od drugih. Tukaj bi pa potem posegli v njegove pravice, ki jih ima več kot ostali otroci, saj to veste. Torej te tožbe znajo biti zelo vprašljive zadeve. Najboljši je pogovor z učiteljico in vodstvom, če gre za resne probleme.[/quote]
Ne govorimo o normalnih zadevah, govorimo o opustitvi nadzora in nekrepanju s strani šole. Sem mislila, da je jasno, o čem govori tema.
Tudi v razredu mojega sina se fantje zravsajo, pa zaradi tega še nihče ni klical policije. Še noben starš ni šel v šolo. Ker je določena doza tega popolnoma normalna. Ko pa lahko pride do trajnih posledic, POTEM PA HECA NI!
Moja hčerka je tudi v 2.razredu pa pravi da gre včasih ven,ali pa gre kar skopirat kar je pozabila in jo čisto razumem,razlika pri nam je v tem,da če se kaj zgodi med tem časom otroci povejo njej in ona vpraša “krivce” in ostale, ter ustrezno ukrepa.Je sicer malce bolj stroge vrste učiteljica,ampak ukrepa pa pravilno in mi je všeč tako.
Ne vem,nekatere se res bojijo resnice ali kako bi rekli,saj potem mislijo da bi govorili kakšen razred ma,da ne opravlja dobro svojega dela itd,..