A si ti tudi v tem?

Pa saj smo letos imeli mi megle vsaj toliko kot vi!

Malo poglej, kaj težim tukaj v svojih sporočilih, da zamorim vse okol sebe na 20 km daleč.

Nočem bit pametna, ampak ločitev je včasih tudi “božji dar”, čeprav človek tako razmišlja šele čez leta, se bomo slišale čez par let na to temo in boste videle, da imam prav. Sedaj pa verjamem, da je hudo, sploh, če so tukaj tudi otroci.

Ja ampak tam pri tebi se za tisto meglo skriva morje, pa galebi…tukaj pa…..

Jst tud ne razumem, že dvakrat si si prišla navzkriž z izjavami; če sta se imela lepo, najbrž ne umirata od dolgočasja. Ups, kratkovidnež… mogoče si pa imela v mislih ‘umirati’ v pozitivnem smislu??

Zdajle maš čas še kakšno urco, pa hitro vse postori, da bo sobota tvoja.

Mi je malo lažje, da nisem edina, ki morim. Čeprav ti ne privoščim. Pravzaprav nobenmu ne privoščim tega trpljenja! Ti se samo drži. To kar naprej sama sebi dopovedujem.

Saj vem, ampak trenutno je zelo zajebano. Sploh, ker je tle vikend. Med delovnim tednom se že kako zamotim, sobote in nedelje pa so…. Ojoj!

Vem, pa tudi nova leta, pa vsi mogoči prazniki, ko so vsi tvoji frendi s čim zaposleni in nimajo časa in so dnevi predolgi, noči še daljše, pa mine, verjemi. Najdi spet samo sebe.

Toliko sem se že sestavila, da sem se našla. Proti kakšnemu moškemu za oporo tudi ne bi imela nič. Težko je zvečer leči v posteljo sama.

Pusti času čas, zdaj je še prezgodaj za novega moškega, preveč si še ranjena za kaj takega. Bolje spati sam, kot z nepravim moškim (edino za avanturico) in se potem kaj lahko vsa zgodba spet ponovi.

Maš prav. Avanturic pa rajši (več) ne! Se zaljubiš in si v riti. Težko je obdržati stvari na ravni golega seksa.

Moraš biti tak, ali pa enostavno prepričat sebe, to bo avanturica in nič več, je pa res, da se s čustvi ne da balinat in prav je tako. Bo že prišel ta pravi, takrat, ko boš najmanj pričakovala in se boš podala na novo pot, samo človek mora biti takrat neobremenjen z preteklostjo, če ne se vse pokvari. Na silo pa nič ne gre, v stilu, zdaj bom pa šla ven in bom nekoga poskušala spoznati.

Sej so me že zamorili, tle mi ždijo za hrbtom in se kar neki pogovarjajo o projektih itd.. in buljo u moj monitor, ne vem kako bi ga zavrtu, da bi lahk mirno poste bral. Ups včeri je bil dan materinega jezika, se oproščam….

Polde, to je bilo lani jeseni – preteklost. Če si hočeš razjasniti mojo situacijo, preberi moje poste. Pa saj te itak ne zanima.

Preveč? Komu pa?

kaj ‘