priprava na porod
Tudi jaz se bližam porodu – prvemu. Meni so svetovali pitje malinovega čaja, masiranje presredka, Keglove vaje in vaje za globoko trebušno mišico, vaje dihanja …
Skratka ogromno enga dela, ki ga vestno opravljam. Če bo pomagalo pa ne vem;)
Po mojem pa vseeno najbolj pomembno: da si čim bolj sproščen, samozavesten, čim manj prestrašen.
Upam, da nam bo uspelo
Draga petrarkaK,
strinjam se s Tajchi oz. z dejavnostmi, ki jih je naštela kot pripravo na porod. Nekatere ženske se s svojim otročičkom pogovorijo in mu povedo, kaj se bo dogajalo. Navadno porod sprožijo z vaginaletami (torej s pomočjo umetnih hormonov, ki se vstavijo v nožnico), lahko tudi poizkusijo z ločevanjem plodovih ovojev. Odvisno od tega, ali se potem popadki začno sami od sebe ali ne – dodajajo umetne popadke (tako imenovana »flaša«) in dodajo prediranje plodovih ovojev. Vsekakor vašemu telesu lahko pomagate tako, da se zavestno sproščate, da je ob vas bližnja oseba, ki ji zaupate, da uporabljate različne metode, ki pomagajo v prvi porodni dobi (tuširanje, pitje vode, pogosto lulanje, pokončni položaji, gibanje). Nasveti torej niso nič drugačni kot če bi pričakovali spontan porod, potrebujete čim več miru, občutka varnosti in okolje, da ste lahko čim bolj sproščeni.
Nekatere ženske ob napovedani sprožitvi poroda (zaradi določenih razlogov je v nekaterih primerih sproženje poroda smiselno in utemeljeno) poizkusijo še z naravnimi metodami: torej spolni odnos, pri katerem semenska tekočina pride v stik z materničnim vratom; vaš orgazem (s spolnim odnosom ali brez njega); ljubkovanje prsnih bradavic; telesna aktivnost; nekatere vrste hrane. Morda lahko katero od teh dejavnosti vključite v vaše življenje.
Držim pesti, da bo vaš porod lepo doživetje,
tako…porod je za mano.
porodna izkušnja je bila zelo lepa, kljub temu da sem rodila v LJ porodnišnici, ki je bolj na slabem glasu.
pitje čaja, masaža presredka itd ne vem če je kaj pomagalo, je pa pomagala dobra psihična priprava, samozavest in to, da sem dobro vedela kaj me čaka, kakšne so moje pravice in kaj lahko zahtevam od osebja.
popadki so se mi začeli okoli 10.00 – zelo blagi, da sploh nisem vedela da je to to. okoli 13.00 sem imela še pregled pri G, ki je ugotovil,da sem 3 cm odprta in da grem lahko v P, kjer mi bodo predrli mehur in opravili ostale njihove kolobocije. a se hecate gospod G?
trdno sem bila odločena, da ostanem doma, dokler bo le mogoče, saj naj bi hoja ublažila bolečino. in res je tako…ko se je popadek začel sem lepo vstala in se sprehodila po stanovanju. vmes smo s partnerjem in mojo sestro sproščeno klepetali in malo gledali televizijo. popadki so bili že na 3 minute a sem vseeno želela ostati še nekaj časa doma. ob 19.00 mi je odtekla voda in tedaj smo morali oditi.
na srečo je bila v P gneča in so me v porodno dali šele ob 22.00. sreča zato, da sem lahko v čakalnici mirno čakala na popadek in se sprehodila po hodniku, ko je bilo treba. naj še povem, da sem zavrnila klistir, kar z velikimi črkami napišejo v porodni zapisnik. svoji spremljevalki sem naročila, naj gleda, če mi bo med porodom slučajno kaj ušlo, ker babice tako rade o tem govorijo – o tem me je podučila tudi babica v sprejemni. vsekakor sem doživela naravni klistir – ko smo bili že v porodni sem morala nujno na WC in narava je naredila svoje. trikrat pa lahko ugibate, če mi je zaradi zavrnitve klistirja med samim porodom res kaj ušlo?!?
babica mi je hotla dat umetne popadke in infuzijo, tudi nekaj proti bolečinam, čemur sem se uspešno uprla. ker sem povedala, da sem nazadnje jedla ob 12.00 pa malo sem bila prehlajena…in to naj bi bil razlog za dodatke v žilo? Rodila sem slabe tri ure kasneje brez kakršnih koli dodatkov.
Pa gremo k rezanju presredka – vsaj trikrat sem babici kar malo zatežila, da naj me ne reže. in ko smo že skoraj začeli pritiskati, sem ji rekla naj škarje kar pospravi. kljub masažam presredka sem se raztrgala – raztrganina 1. stopnje in dobila 4 šive. bolelo me je mogoče en ali dva dni in kljub raztrganini sploh ne dvomim, da je bila moja odločitev prava. še posebej ko poslušam prijateljice, kako so jih šivi po rezanju boleli še mesece.
imela sem porodni načrt, ki ga nisem uspela pokazati babici, vendar delo z njim vsekakor ni bilo zaman. bil je napisan tudi v moji glavi in imela sem dovolj moči, da sem svoje želje lahko povedala naglas. seveda se v celoti ni uresničil – rodila sem leže, kar ni bila moja želja. tudi popkovnico ne vem, če so prerezali, ko je prenehala utripat. vendar sem se tudi zavedala, da vse ne bo uresničjivo.
rodila sem krasnega fantka in na svoj porod sem zelo ponosna…oziroma sem ponosna nase, da mi je uspel porod po moji meri.
Pozdravljena, Kejla,
neumnih vprašanj ni ;-)!
Med porodom je porodnica lahko gola, če želi, vendar je v slovenskih porodnišnicah običajna praksa, da je oblečena v neke vrste spalno srajco. Ko pride v porodnišnico, jo najprej čaka bolj ali manj formalen sprejemni postopek. Običajno zajema urejanje dokumentacije – uradni sprejem v porodnišnico (potrebuješ materinsko knjižico, potrjeno zdravstveno kartico in napotnico, ki ti jo da tvoj osebni ginekolog), CTG in vaginalni pregled. Potem se preobleče in pospravijo njena oblačila. Pospremijo jo v porodni blok, kjer sledita klistiranje in britje, ki ju lahko zavrneš. Običajno se potem lahko tudi oprha (odvisno od časa, ki je na razpolago in prakse posamezne porodnišnice). Potem gre v porodno sobo in običajno v porodno posteljo. Seveda ima vso pravico povedati, da bi morda želela rojevati v kakšnem drugem položaju oziroma hoditi med popadki … Spet priklopijo CTG in namestijo venski kanal (iglo v žilo za morebitno infuzijo, transfuzijo…). Na postelji potem predihava popadke, dokler ne pride čas iztisa, ko ji babica pove, da lahko potiska in jo potem vodi, da iztisne dojenčka. Ko se dojenček rodi, ga očistijo, pregledajo in ji ga dajo, da se stisneta, podojita… Po porodu običajno ostaneta v porodni sobi še 2-3 ure nato ju odpeljejo na oddelek.
Zelo na kratko sem opisala običajen postopek med običajnim, spontanim porodom, ki poteka brez zapletov. Za podrobnejše informacije in možnosti, ki jih ima porodnica, pa toplo priporočam v branje knjigo Ine May Gaskin Modrost rojevanja ter knjigo Marsdena Wagnerja Moj porodni načrt.
Želim vam vse dobro,
Urška
Bi samo dodala, da lahko ženska z vso pravico zavrne tudi namestitev intravenozne kanile, ki jo namestijo “za vsak slučaj, če bo šlo kaj narobe” in tudi zato, ker na ta način večini žensk aplicirajo sredstva za blaženje porodnih bolečin.
Imamo pa seveda vso pravico zavrniti vsak poseg, s katerim se ne strinjamo (tudi CTG, pregledovanje med popadki, prepogosto pregledovanje – če se nam tako pač zdi, epiziotomija, kapljice za oči, vitamin k za otroka, itd), pripravljene pa moramo biti za takšno opustitev kaj tudi podpisati.
V kolikor nas ne želijo upoštevati in želijo nek postopek izvesti kljub našemu nestrinjanju, pa lahko tudi me uberemo enako metodo – zahtevamo, da pred tem (odgovorna babica ali zdravnik) podpiše izjavo, da brez našega dovoljenja opravljajo postopek xy. Tega seveda nihče ne bo naredil, ker bi bila (eventuelna) tožba zaradi posega v telo brez soglasja verjetno precej draga šola.
Draga Kaja2389,
drage bralke
načini izvajanja klistirja so v posameznih porodnišnicah različni: ali z vodo prek cevke, ki jo vstavijo v danko, ali s posebnim pripomočkom (ki je videti kot nekakšna blazinica, napolnjena s tekočino), po informacijah, ki so jih predale mame, ponekod tudi s svečko. Navadno klistir izvajajo v posebni sobi, ki jo poimenujejo med seboj »klistirnica«, kjer opravijo tudi britje oz. striženje sramnih dlak (kjer to še počnejo), v tujini temu rečejo (oz. so rekli) »prep room«; v ležečem položaju.
Če bi se hoteli poučiti o rabi klistirja kot pripravi na porod je na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja objavljen prispevek (kot del sodobnih preverjenih informacij, ki naj služijo izvajalkam šole za starše) babice mag. Teje Zakšek, Klistir kot obporodni rutinski postopek, http://img.ivz.si/janez/2012-5389.pdf .
Vse dobro,
Vem, da sem pozna s svojim odgovorom, morda pa bo komu koristilo.
Pri prvem porodu sem tudi jaz dobila klistir. To ni bilo nič hudega, meni se ni zdelo nobeno grozno poseganje v moje telo. Pravzaprav sem bila zanj hvaležna, ker sem bila več dni pred porodom zaprta in mi je bilo čiščenje po klistiranju v veliko olajšanje.
Pri drugem in tretjem porodu me niso klistirali, saj nisem imela nobenih težav z zaprtjem in sem čisto lepo rodila.
Jaz imam prijateljico, ki vodi skupino za nosečnice Čustvena priprava na porod – na FB ima svojo stran pod tem imenom. Moram rečt, da kolikor sem slišala, je super … dosti se ukvarjajo s psihično pripravo, stabilnostjo, tko no. Pri mojemu porodu je manjkalo točno to, ker vseh vaj za gibčnost in mišičevje sem imela čez glavo dost za sabo …me je blo pa čist preveč strah, pa ful se nism pripravila na to, da slučajno kaj ne steče po mojem planu.
Vso srečo nosečkam pri porodu!
Lp
Nadja
Moj nasvet je, da se pozanimaš, katera porodnišnica NE izpolnjuje pogoja ”dojenčku prijazna porodnišnica” in se odločiš roditi tam. Naziv ”dojenčku prijazna porodnišnica” ima ljubljanska porodnišnica. V šoli za starše govorijo samo o tem, kako je to najboljša porodnišnica, ker skrbi, da ima otrok takoj stik z mamo in je sploh vse temu podrejeno itd. To je teorija, ki se dobro sliši. Praksa je pa taka: Recimo, da boš sprejeta na porodni oddelek ob 1ih zjutraj. Pa če rečemo da bo porod potekal normalno in boš rodila, recimo ob 8 zjutraj. Kaj sledi potem. Torej ležiš v postelji mrtva in izmozgana. Cel dan in noč že nisi spala, poleg tega pa si dala skozi porod, ki je iz tebe potegnil vsako trohico energije. Osebje ti takoj da novorojenčka v roke in to je to. Zase ne veš, nujno si potrebna vsaj 20 ur spanja, ampak ne! Ti imaš svojega otroka že v naročju in po tem ne boš našla miru in spanca. Otroka ti ne vzamejo tudi če jih prosiš. Sicer imaš zraven svoje postelje posteljico, kar je za moje pojme enako kot če je ne bi bilo. Otroka ves čas gledaš in preverjaš če je z njim vse vredu. Potem pa je tu trikrat na dan obrok, se pravi vsakič sestre naredijo ”galamo” in ne spiš. Potem je še enkrat ali dvakrat vmes vizita in spet ne spiš. Da niti ne omenjam tega, da si z dvema ali tremi enakimi revami v sobi, in vsaka ima svojega otroka zraven postelje. In najprej en začne jokat, potem naslednji, itd. Ko končno nehajo te otroci jokat, se seveda, oglasi tudi tvoj in se dere. Skratka preideš v neko čudno stanje iz katerega se potem pobiraš cel mesec ali celo dva. Iz porodnišnice boš prišla izmozgana kot še nikoli v življenju. In že moraš delat, delat in spet delat, sploh za novopečene starše vse vzame še enkrat več časa, saj je vsaka stvar, ki jo delaš, jo delaš prvič. Samo noben ti v šoli za starše ne pove tega, da nisi spal že 3-4 dni, ko se privlečeš domov iz porodnišnice in te še čisto vse čaka za naredit. Mi smo rabili enih 14 dni, da smo se vsaj malo naspali. Iz porodnišnice pa smo prišli dobesedno mrtvi. Poleg tega bodite pozorne na lučke, pod katere vam namestijo otroka, če je slučajno zlateničen. Zase zahtevajte očala za spanje, saj boste celo noč izpostavljene isti svetlobi, ki je milo rečeno zelo zoprna za oči dolgoročne posledice pa sploh še niso znane. Predvsem pa bodite pozorne na ”čelado”. To je preveza za oči za vašega otroka, ki bo pod lučko. Vztrajajte na tem da bo ta ”čelada” ves čas pravilno nameščena, saj bo drugače vaš otrok celo noč izpostavljen zelo močni svetlobi. Posledic tega se sploh ne da napovedati. Če mu bo lezla čez obraz, pa ga lahko ta ”čelada” zaduši, saj mu pokrije nos in usta. Zelo pazljivo morajo namestiti te ”čelade”. Upoštevati morate, da je ljubljanska porodnišnica kot neka proizvodnja za tekočim trakom. Oni delajo na maso in temu primerna je tudi oskrba. Otroke previjajo, kot da so drva in jih tam po previjalnih ”šaflajo” kot vreče krompirja. Poleg vsega smo mi prišli iz porodnišnice in smo morali iti praktično takoj naslednji dan na pediatrično kliniko, ker je imel naš mali navihanec gnojno razjedo pod pazduho. Torej so ga dali iz svoje oskrbe takega, bolnega z razjedo. In to naj bi bili strokovnjaki. Še dobro, da sva starša tako pazljiva in pozorna, da sva ga že drugi dan celega pregledala in to ugotovila. Pa to govorimo ognojnem izscedku in gnojni rani, ne o mali praskici ali pa rdečem flekcu, ki bi ga težko opazil. Potem je tu še ena stvar. Ko vam ponudijo flaško v porodnišnici, jo čim dlje odrekajte. Naš mali je jokal in je sestra kar prinesla flaško. Sicer je vprašala ali naj jo prinese, vendar ti kot novopečeni starš, ne veš, da ko mu enkrat daš flaško, se lahko posloviš od dojenja in seveda privoliš. Iz flaške je pač toliko lažje pit in potem bo dojka samo še namesto dude.
Pa še za konec. Če imate kakšne koli probleme z nosečnostjo in niste čisto prepričane ali naraven porod ali carski rez ali kakšna druga alternativa, imejte v glavi to, da ljubljanska porodnišnica ”forsira” naravne porode, saj se ponašajo z nazivom porodnišnice z največ naravnimi porodi, kar v praksi pomeni da so bolj naklonjeni naravnim porodom, pa četudi obstajajo nevarnosti. Tako da se ne ozirajte na njihova mnenja in pojdite še po drugo mnenje. V vsakem primeru pa se patološke nosečnice izogibajte Dr. Blejec Tanje. Ženska je nestrokovna, hudobna, škodoželjna, žaljiva itd. lahko pa si sami preberete tukaj: mnenja o dr. Blejčevi
Upam da si dobila kakšen pameten napotek iz tega. Vso srečo!