Pozdravljena Karmen!

Sem v 11 tednu nosečnosti in rada bi vedela, kako naj se v nosečnosti pripravim na dojenje. Pri punčki, ki je sedaj stara 14 mesecev sem imela na začetku velike težave, ker nisem imela mleka. Naša miša pa tudi ni hotela vleči v prazno, no potem se je to umirilo in sva se polno dojili do 7 meseca potem pa še do 13 meseca samo zjutraj in zvečer.
Sedaj me je prav strah, če bom imela spet takšne težave na začetku. Kajti prva dva meseca sva bili neprestano na prsih (tega si seveda sedaj ob že enem otroku gotovo ne bom mogla privoščiti) in tudi jokala je veliko, ker je bila lačana. Strah me je tudi posvetovalnic, da ne bom spet trepetala kot pri prvi, ali se je zredila ali ne.

Hvala za nasvet.

lp,
Klara

Draga Klara, najprej čestitke ob novi nosečnosti!
Pravite, da ste imeli pri prvem otroku na začetku težave pri dojenju. A ste jih zelo uspešno rešili. Torej imate že osnovno prednost – izkušnje! Normalno je, da pri nekaterih materah v prvih dneh po porodu mleko ne navre tako hitro, kakor pri drugih. Proces vzpostavljanja laktacije lahko traja nekaj ur, dni ali celo nekaj tednov, pomembno je, da vemo, da je zakon, jaz mu v hecu pravim PPPPPP (pogosti podoji, ponudba-povpraševanje, pravilno pristavljanje) tisti, ki je najpomembnejši. Res pa je, da je to lahko zelo naporno za mater, še posebej, če imamo doma že starejše otroke, ki nas tudi potrebujejo.

V nosečnosti se na dojenje ni potrebno posebej (fizično) pripravljati. Pomembno je, da preberete dobre informacije (toplo priporočam knjig Ksenije Šoster Olmer – Dojenje in materinstvo iz srca), morda obiščete katero od srečanj LLLI v vaši bližini in tudi to, da starejšo deklico dobro pripravite na prihod dojenčka, ne glede na to, koliko je stara.

Otroci so si zelo različni in tudi vi imate že nekaj izkušenj, zato vam ni potrebno skrbeti, kako bo že vnaprej. Poleg tega dobro veste, kam se lahko obrnete po pomoč pri začetnih težavah, tako da je vaša skrb sicer utemeljena, a verjetno nepotrebna. Vsekakor pa je prav, da o tem govorite in se na to pripravite. Že pri prvi hčerki ste ravnali nagonsko in pravilno (prve mesece ste jo imeli kar naprej pri prsih) in kljub temu, da boste imeli po porodu doma dojenčka in majhno deklico,verjemite mi, da bo tudi tako mogoče. Priskrbite si pomoč v gospodinjstvu, posebno ruto ali štorkljo v kateri boste lahko imeli novega dojenčka pri sebi in ga podojili), obenem pa boste lahko kaj opravili tudi po hiši ali se igrali s starejšo hčerko, zmanjšajte standarde pospravljenosti,…. Organizirajte si prostorček za dojenje, kjer bo lahko poleg tudi starejša hčerka, zraven naj bodo njene igračke ali knjigice. Kadar bo starejši otrok želel vašo pozornost, vi pa boste ravno dojili mlajšega – boste na tak način (brez da bi mlajšega prikrajševali) ob dojenju posvetili svoj čas in pozornost tudi starejšemu otroku. Sama sem vedno, kadar sem dojila mlajšega vzela pod drugo roko starejšega otroka in mu ob dojenju mlajšega prebirala zgodbice, tako da ni bil prijkrajšan za mojo bližino in čas. Pomembno je tudi, da starejšega otroka ne izločite od dogajanja okoli dojenčka, poleg naj bo pri vsakem previjanju, hranjenju, … kmalu bo videla, da se ne dogaja nič posebnega in se bo vrnila k svojim igram.

Aha pa še nekaj – darilce, ki ga starejšemu sorojencu prinese dojenček v porodnišnico dela čudeže. Moj najstarejši sin je bil star dve leti, ko se je rodila naša srednja – hčerka. Še po skoraj petih letih se dobro spomni, da je igračka, ki jo je prinesla mlajša hčerka tista, ki jo je dobil, ko se je rodila in mu res zelo veliko pomeni. Najbolj težko mu je bilo razložiti, kako je lahko šel dojenček v trgovino, če je bil še v trebuščku, preden se je rodil, he, he… k sreči imajo v LJ porodnišnici majhno trgovinico…