primerjava Slovenija:ZDA
Zanimivi podatki, Tomaz.
Po drugi strani pa mi da misliti tvoj prispevek- na zacetku navajas sam,da je “provokacija” (kar je v smislu razširjanja obzorja lahko stimulativno, ni pa nujno), na koncu pa cinicno prosis nasprotnike “Amerike”, da naj nehajo kritizirati.
Jaz pa menim,da pravzaprav nikogar ne moti Amerika, ampak tvoj ton na tem forumu. Ena izmed skrivnosti uspeha Amerike (ki jo pozdravljam) je pozitivna nastrojenost- iz dobrega raste še boljše.
Kaj ko bi ti za spremembo analiziral stvari ,ki so v Sloveniji DOBRE, a se jih da še izboljšat? To bi bilo vsekakor v ameriškem duhu, ki ga zelo cenim.
lp
Bernarda
Hmmm. Samo dvoje me zanima. Katere države (poimensko) so na prvih petih mestih in zakaj ne debatiramo o teh državah?
In drugo: zakaj se tukaj debatira o primerjavi med Slovenijo in ZDA, če je Tomažev cilj vrniti se v državo, ki bo podobna Švici? Lapsus.
Tomaž, glede na to, da živiš v Švici in ne v ZDA, bi bilo bolje, če bi povedal, kako so stvari urejene v Švici.
Slo je za nadaljevanje pogovora, kjer se je vsepovprek pljuvalo po ZDA. Ker je to ocitno nov nacionalni sport, se mi je zdelo smiselno ljudi opozoriti, da stevilni stereotipi, naprimer tisti, da imamo v Sloveniji boljse izobrazevanje ali boljse zdravstvo ne drzijo in da gre za izmisljotine, ki jih bo potrebno preseci.
Ta spoznanja so za mnoge boleca, ampak nujna, ce se hocemo razviti v neko sodobno druzbo. Frustracija je namrec prvi korak na poti k spremembam, za trenutno Slovenijo, pa je znacilna staticnost in celo nazadovanje v ekstremizme, ki smo se jih z uvedbo demokracije ze deloma locili.
In zdaj vprasanje, kako so ZDA povezane s tem? Obstaja politicna usmeritev v Sloveniji, ki skusa to sovrastvo in nestrpnost uporabiti zato, da bi promovirala resitve, ki so “drugacne, kot v ZDA”. Npr. ce je trg delovne sile v ZDA liberalen in ima to zelo ocitne pozitivne vplive, npr.:
– vecjo osebno svobodo tako delavcev kot lastnikov,
– vecjo fleksibilnost gospodarstva,
– vecje moznosti delavcev,
– nizjo ceno novih delovnih mest;
in s tem povezane rezultate, npr. nizko brezposelnost (v primerjavi s Slovenijo), potem se ljudem raje kot z argumenti servira taksno informacijo v paketu “tako imajo to urejeno v ZDA, torej mi tega ze ne bomo tako uredili” in pogojni refleks opravi svoje – ljudje, ki imajo izprane mozgane in zacnejo lajati takoj, ko slisijo magicne tri crke lajajo tudi na vse pozitivne stvari, ki bi se jih od Amerike lahko naucili.
Na ta nacin se jih zelo preprosto zmanipulira in to je nevarno. Da je to res, si lahko videla skozi to debato. Ljudje, kot so echo ali Irena so si v pomanjkanju argumentov kar sami zaceli ustvarjati realnost; bodisi glede mobilnih telefonov, bodisi glede gospodinj – tako globoko imajo izprane mozgane, da se identificirajo z neko podobo ZDA in ne zmorejo vec objektivno presojati – ce kdo napise kaj dobrega o ZDA morajo temu nasprotovati in ce nimajo argumentov si jih zacnejo izmisljevati. To je blizje kolektivizmu, kot smo si pripravljeni priznati.
Preberi si se razmisljanje Romana o “tujcu z zlato verizico” in splosno odobravanje taksnega nivoja pogovora. On nic ne zavida “tujcu z zlato verizico”. Kaj pa, ce je ta tujec nobelov nagrajenec? Kaj pa, ce je zlata verizica darilo matere? Kaj pravzaprav sploh pomeni “tujec” v tem kontekstu? Tujec pomeni drugace razmisljujocega, zlata verizica pa zdruzuje dva primarna strahova impotentnih Slovencev – juznjake in visji standard. Prvi ogrozajo njihove zenske, drugi pa imajo upravicen obcutek, da so uspesnejsi in da je njihova pot boljsa. Te drugi simbolizira ZDA.
Del Slovencev je resnicno bolan in cisto resnicno se pojavljajo zametki kolektivizma z nekaterimi prepoznatnimi elementi nacional-socializma. Nekateri intelektualci to vidimo in smatramo, da je nasa naloga na to opozarjati.
Tomaz
Tukaj samo ena pripomba glede emancipiranosti ameriških žensk.
Ženske v ZDA so za isto delo plačane 95% plače moškega, ženske v EU ista primerjava, 85%, v Slo je ta procent cca 70%. Procent ameriških žensk na vodilnih korporacijah je višji kakor je povprečni procent v državah EU – Skandinavija tu precej viša povprečje, pa tudi v ZDA je razlika glede na S-J. Slovenija sploh nima narejene relevantne statistike, ker je večina velikih firm še vedno v državnih rokah in zato načela konkurence boljšega kadra itak ne veljajo – beri službe po vezah.
Kar se stereotipa lenih gospodinj v ZDA tiče, le ta velja za spodnji sloj ali pa res za tisti tanek sloj super bogatašev; sicer pa malo se spomnite na španske telenovele, ki jih pri nas gleda kdo?
Domnevam, da so uporabniki tegale foruma predvsem pripadniki t.i. srednjega sloja in, da vaše ženske tega večinoma ne počnejo…zato primerjava vas in ameriškega spodnjega sloja ni na mestu.
Pa še ena izkušnja, imam kolegico ki je lani naredila magisterij na eni izmed prestižnih univerz (NYU), pa so ji ponudili dobro plačano službo, ki jo je zavrnila zato ker je imela fanta v sloveniji… Pa jo je kolegica s faksa vprašala, zakaj se njen tip ne preseli v ZDA, hja zakaj ne…večina slovenskih moških nima v mentaliteti tega, da se sledi ženini karieri, marikak moški v ZDA pa (maksimizacija družinske blaginje) … da se vrnem nazaj…američanka ji je mirno povedala, da bi se večina žensk ZDA raje odpovedala takšni vezi, kot pa tako dobro plačani prvi službi (ta američanka je bila predstavnica srednjega sloja)
no po drugi strani pa… kaj sploh je kvaliteta življenja…po mojem mnenju je del tega tudi to, da če v trgovini kupiš paradižnik, ima le ta okus po paradižniku…no v ZDA tega razkošja za noben denar ne moreš kupiti…ne glede na to, da imajo pester nabor vegi..bio..natural..home grown products
O primerjavi Slovenije z ZDA se debatira zato, ker je ta pogovor nadaljevanje debate o “5 minutah slave kritikov ZDA”. Tista debata se mi je zdela nesmiselna, ker so ljudje tja sli izlivat gnojnico oziroma ponavljat nadresirano, zato sem si zazelel debate, kjer bi naredili neko resnicno primerjavo in soocili Slovenijo in ZDA, da bi v bodoce prenehali ponavljati stvari o ZDA, ki so nas jih “naucili” v SFRJ z namenom imeti tih in ubogljiv narod, ki se ne pritozuje, saj imamo vendar vrhunsko zdravstvo in solstvo, vendar pa (zal, lepo bi bilo, ce bi v Sloveniji to res imeli) te stvari niso resnicne.
Primerjava je tudi dobro izhodisce za izbiranje vzornikov. Namrec, ce zeli Slovenija napredovati se lahko kaj nauci od bolj uspesnih od sebe. In to je 28 drzav, ki so na listi pred Slovenijo. Osebno se mi zdi indeks sicer rahlo “izkrivljen”, ker ga sestavljajo zgolj pripadniki levice. Argumentiral sem tudi zakaj – ker ne uposteva davcnega bremena vsakega posameznika, ki gotovo vpliva na njegovo osebno svobodo, saj si osebne svobode brez ekonomske svobode ni mogoce zamisljiti. Kako je svoboda odvisna od davcnega bremena se najlepse razlozi s primerom suznjev. Suznji so imeli v 18 stoletju socialno varnost, poskrbljeno je bilo za njihovo prebivalisce (na za vse enakem standardu, ne glede na izobrazbo in sposobnosti) in za redne obroke. V zameno za to so delali za gospodarja. To je skrajna oblika socialne druzbe, kjer se v zameno za socialno varnost odrece kompletno vsej svobodi in ki omogoca optimalno funkcioniranje enakosti. Suzenj nima nikakrsne moznosti razvoja, ker je vseeno, kako produktiven je – njegov standard bo vedno odrejal gospodar, ki bo razpolagal s kompletno vsem, kar suzenj proizvede. Davki so prisila in ne mores se jim izogniti, tako kot je bilo suzenjstvo za suznja prisila. Davke moras placati. Od davkov tudi nekaj dobis, tako kot je imel od suzenjstva suzenj socialno varnost. Njihova visina pa direktno doloca stopnjo tvoje svobode. Milejsa oblika suzenjstva je bila tlaka, kjer je bil tlacan naceloma svoboden in je moral tlako opravljati le dolocene dni (resnici na ljubo je bil v zgodnjem fevdalizmu je bil tudi tlacan lastnistvo fevdalca in NI smel oditi) Tako je tudi drzava z nizjimi davki bolj svobodna od drzave z visjimi davki.
Se preprostejsa razlaga je, da ce zasluzis 100 SIT in jih imas 50 moznost porabiti zase, potem si bolj svoboden, ce lahko sam odlocis o tem, kako jih bos porabil, kot, ce o tem odloci nekdo drug in imas ti sorazmeroma majhen vpliva na to.
Ali pa takole: ce si ti delaven in razumen clovek si bos lahko privoscil boljse privatno zdravsteno zavarovanje od lenega in nezadovoljnega. Ce je zdravstveno zavarovanje drzavno in le eno, pa ti je ta moznost in svoboda odvzeta in dobis ti nizjo raven zdravstvenega zavarovanja, len in nezadovoljen pa na tvoj racun visjo. Bolj kot je druzba prerazdeljevalna, manj je v njej raznolikosti in manj moznosti ima vsak posameznik. Mao (morda ne najbolj moder clovek na svetu) je izjavil “odlocim se lahko le med dvema moznostima; da bom razdeljeval bogastvo ali pa, da bom razdeljeval revscino. Pretirano nerazslojena druzba vodi v splosno revscino, ki najbolj skodi ravno srednjemu sloju.
Upam, da sem dovolj dobro argumentiral, zakaj je indeks “rahlo” izkrivljen. Je pa dobro izhodisce za resitve, se strinjam. Le, da je potrebno vsako resitev pogledati se skozi optiko davkov in osebne svobode. Npr. na Svedskem je bila med krizo sredi devetdesetih visina drzavnega proracuna 75% BDP.
Tomaz
“no po drugi strani pa… kaj sploh je kvaliteta življenja…po mojem mnenju je del tega tudi to, da če v trgovini kupiš paradižnik, ima le ta okus po paradižniku…no v ZDA tega razkošja za noben denar ne moreš kupiti…ne glede na to, da imajo pester nabor vegi..bio..natural..home grown products”
Tule se ne bi strinjal s tabo. Bom za zabavo podal amerikanizirano definicijo kvalitete zivljenja.
Bistvo resnicne kvalitete zivljenja je, da si lahko sam dolocis, kaj tebi pomeni kvaliteta zivljenja. Imas ljudi, ki se jim zdijo Hollywoodski filmi prima in imas tiste, ki se jim zdijo plehki. Ce drzava pobira davke, da bi z njimi financirala alternativno kulturo s tem prvim niza kvaliteto zivljenja (ker oni bi si za ta denar ogledali vec Hollywoodskih filmov), drugim (tistim, ki si zelijo vec drage domace produkcije in tistim, ki v tej produkciji sodelujejo) pa jo visa.
Poskusi ljudi, da bi definirali “kolektivisticno kvaliteto zivljenja” (in seveda, na podlagi tega odrejali davke in porabljali denar drugih ljudi – to je bistveno pri tej debati) naceloma nizajo kvaliteto zivljenja vsem svobodnim ljudem, pac, vsak se nekoc znajde na strani manjsine.
Poenostavljeno, kvaliteta zivljenja cloveka je njegova svoboda.
Tomaz
: Poenostavljeno, kvaliteta zivljenja cloveka je njegova svoboda.
Tole lepo ponazarja razliko med kontinentalno in anglosaksonsko miselnostjo. Na kontinentu bi kvaliteto zivljenja dolocil drzavni komite, sestavljen iz uglednih strokovnjakov in bi se potem to kvaliteto zivljenja postavilo kot merilo vsem ljudem (skozi davke, zakone, itd.) V ZDA pa bi se uglednim strokovnjakom, would be clanom komiteja svetovalo, naj si najdejo zaposlitev v industriji, drzavljanom pa pustilo iti svojo pot.
Posledicno bi v ZDA vec ljudi uspelo in jih tudi vec propadlo (ker bi imeli manj omejitev navzgor in navzdol), v povprecju pa bi ziveli boljse (zaradi vecje tekmovalnosti druzbe), na kontinentu pa bi velika vecina ljudi zivela slabse kot v povprecju v ZDA; svojo nezadovoljnost in zagrenjenost s staticnostjo druzbe in majhnimi moznostmi (ker bi obstajale omejitve navzgor) pa bi zdravili s kritiziranjem ZDA. 😉
Tomaz
svoboda je pravica do izbire po ameriško…samo kaj pa če nimaš alternative, da bi jo izbral (zanič paradižnik v vsakem primeru ne glede na to, da so na izbiro od 30-ih proizvajalcev)
Ok…lahko rečeš, da je tako stanje posledica dolgotrajne svobodne izbire ameriškega potrošnika, ki je nagrajeval cenen in zanič paradižnik pa so vsi proizvajalci okusnega (naravnega na soncu počasi rastlega) paradižnika propadli. Samo ali ni država tista, ki naj bi poskrbela, za minimalni standard, pod katerega se ne sme iti. Recimo, da je ta primer uporaba hormonov v prehrambeni industriji. V ZDA je toleranca do teh sredstev precej višja kot v EU, posledice…recimo da so zelo jasne. A se ti ne zdi, da obstajajo določene situacije, ko samoregulativni mehanizem trga odpove…to se je recimo zgodilo ravno v ZDA na črni petek – borzni zlom.
Če smo že pri hrani, večina ameriških otrok v svojem življenju sploh ni videla krave v živo…v njihovih glavah podzavestno ni povezave med kravo in zrezkom, ki ga jejo. Zato so do krav in kaj se z njimi dogaja zelo indiferentni…dokler se to ne pokaže na ceni (takojšnji učinek) …učinek na zdravje je pa bolj dolgoročen in negativna povratna zveza, ki regulira take mehanizme je zatorej bolj neučinkovita.
Slo je za nadaljevanje pogovora, kjer se je vsepovprek pljuvalo po ZDA. Ker je to ocitno nov nacionalni sport, se mi je zdelo smiselno ljudi opozoriti, da stevilni stereotipi, naprimer tisti, da imamo v Sloveniji boljse izobrazevanje ali boljse zdravstvo ne drzijo in da gre za izmisljotine, ki jih bo potrebno preseci.
In za to boš seveda poskrbel Ti. In potem ti bomo postavili spomenik.
PS. Tomaž, kaj če bi se Ti začel učiti strpnosti? Pa ne do raznih marginalnih skupin, pač pa do nas, Slovencev, ki živimo v Sloveniji.
“svoboda je pravica do izbire po ameriško…samo kaj pa če nimaš alternative, da bi jo izbral (zanič paradižnik v vsakem primeru ne glede na to, da so na izbiro od 30-ih proizvajalcev)”
Na zacetku reciva bobu bob – ameriski paradiznik ni zanic, ampak ni po tvojem okusu. Tvoj okus se je izoblikoval v neki drugi kulturi na drugem koncu planeta. Predlani sem potoval po Mehiki, po pokrajini Jalisco. Tam bos imela problem kupiti kruh (ker vso hrano pripravljajo na podlagi koruzne tortilje). Ali to pomeni, da si v Mehiki nesvobodna?
Vrnimo se v ZDA. Ce se za bio paradiznik odloca premalo ljudi, potem ima temu primerno ceno (npr. trikrat visjo od obicajnega paradiznika) – v koncni fazi ga lahko drago pridelas tudi doma na vrtu.
Ampak, kot pri Mehicanih ni dovolj zanimanja za slovensko vrsto kruha, tako pri Americanih ni dovolj zanimanja za slovensko vrsto paradiznika. Ce bi bilo zanimanja dovolj, bi taksen paradiznik zasadili oziroma pripeljali cez atlantik ali z juga.
In zdaj bistveno vprasanje. Ali naj bo vloga drzave v tem, da zaradi tvojega drugacnega okusa vsem ljudem po drzavi podrazi paradiznike? Naj vse Mehicane posili s kruhom zato, da bos ti dobila moznost izbire? Druge moznosti, da ti to zagotovi – namrec preprosto ni.
“Ok…lahko rečeš, da je tako stanje posledica dolgotrajne svobodne izbire ameriškega potrošnika, ki je nagrajeval cenen in zanič paradižnik pa so vsi proizvajalci okusnega (naravnega na soncu počasi rastlega) paradižnika propadli.”
V zvezi s pridevnikoma cenen (to ni isto kot poceni, ima zanicljiv podton) in zanic ti bom povedal zanimivo zgodbo. Ko sem zivel v Munchnu sem imel tam prijatelja, studenta iz ZDA. Nek vikend, ko sem bil v Sloveniji sem za hec v trgovini kupil nekaj plastenk Cocte in jo odnesel v Munchen. Ko je naredil en pozirek mu je postalo slabo (njegov komentar: yuck, it’s so strong!). Potem si je cel dan hodil izpirat usta.
Vidis, ZATO bi rad vec Americanov in pripadnikov drugih narodov v Sloveniji. Da se Slovenci, ki niso imeli priloznosti ziveti in se druziti z drugimi kulturami naucijo, kaj strpnost pomeni v praksi. To ne pomeni, da bo nekdo drug strpen do njihove nestrpnosti.
“Samo ali ni država tista, ki naj bi poskrbela, za minimalni standard, pod katerega se ne sme iti.”
Tu se pojavljajo tri vprasanja. Prvo je, katera so podrocja, na katerih naj drzava posega, drugo, kaksen naj ta standard bo in tretje, zakaj menis, da je drzava kaj taksnega sploh sposobna izvajati? Naj navedem konkretne primere IZ SLOVENIJE.
V zvezi s prvim ne vidim razloga, da bi drzava drzavljane varovala pred njimi samimi. To pomeni, da mora drzava poskrbeti za ustrezno informiranje drzavljanov, izbiro pa prepustiti njim. V zvezi s tem lahko omenim zakon o nepremicninskih posrednikih. Sedanji predlog predvideva licenciranje posrednika, oseba brez certifikata tega poklica ne sme opravljati. Moje mnenje je, da je tak poseg drzave preradikalen. Drzava bi morala posrednike certificirati, vendar pa pustiti poklic odprt. Certifikat bi bil neke vrste drzavna diploma za ta poklic. Ko bi kupoval hiso bi se vsak sam odlocil, ali si zeli posrednika s certifikatom ali brez njega. Ce bi vzel posrednika brez certifikata bi s tem drzavi sporocil – prevzemam odgovornost za svoje dejanje. To svobodo bi morali imho drzavljanom pustiti. Drug primer je zlocin brez zrtve, npr. kajenje marijuane. Vsak (uradno zrel, denimo, da to mejo postavimo na 21 let) drzavljan se sam odloci za kajenje marijuane. Ce je ta skodljiva (obstajajo razlicne teorije), potem drzavljan skodi sebi in to ne bi smel biti prekrsek.
V zvezi z drugim greva zopet lahko na nepremicninsko podrocje. Slovenski nepremicninski balon je ustvarila drzava. Cena spodobnega zazidljivega zemljisca 500 kv. metrov v okolici Ljubljane stane sto tisoc EUR. Zakaj? Zato, ker je drzava zascitila kmetijska zemljisca in ker drzava predpisuje dolgorocne prostorske nacrte (ki se na ravni upravnih enot spremenijo v prostorske akte, ti pa so v praksi podlaga za lokacijska dovoljenja). Te zemlje, ki je po pravilu najlepsa (ravna, soncna) je dovolj za trikratno prebivalstvo Slovenije in ne le za nekaj deset tisoc iskalcev stanovanj. Ampak zaradi cele serije “minimalnih standardov” na tej zemlji ne smes graditi. Podobno je v Evropi. Vrabci na drevju civkajo, da drzave s tem scitijo v prvi meri svojo lokalno upravo, posredno pa se nepremicninski in kmecki lobby in da to nima zveze s standardi, ki jih prebivalstvo potrebuje – to je cena intervencije drzave. Kadarkoli imas intervencijo drzave, ki omejuje svobodo; mora za to nekdo placati ceno. V tem primeru jo placujejo iskalci stanovanj, ki v nicemer ne profitirajo zaradi taksne zakonodaje. Zato je potrebno biti pri dolocanju “minimalnih standardov” zelo previden. Drzava namrec ni neka fantomska in objektivna ustanova, ampak so zgolj ljudje, ki imajo ravno tako kot midva interes imeti BMW in trinadstropno hiso.
In se tretje, torej nekaj o sposobnosti drzave biti “razsodnik”. Nasa drzavna uprava ima zaradi slabih plac, staticnosti in se nekaterih drugih slabih lastnosti zaposlitve v drzavni upravi problem s t.i. negativno selekcijo. Vsi najboljsi kadri odhajajo v industrijo, drzavna uprava pa je polna kadrov, ki drugje niso mogli dobiti sluzbe. Kako od taksnih ljudi pricakovati, da bodo sprejemali visoko strokovne odlocitve, ki bodo boljse od ljudi iz industrije? To je skoraj nemogoce.
“Recimo, da je ta primer uporaba hormonov v prehrambeni industriji. V ZDA je toleranca do teh sredstev precej višja kot v EU, posledice…recimo da so zelo jasne.”
Ne vem, ce so tako zelo jasne. Jasno je npr. da ima Evropa drazjo hrano. Jasno je tudi, da je tretjemu svetu odvzeta moznost razvoja z izvozom hrane (ki bi jo lahko, paradoksalno, pridelali ceneje kot Evropejci), ker so Evropski kmetje zasciteni.
“A se ti ne zdi, da obstajajo določene situacije, ko samoregulativni mehanizem trga odpove…to se je recimo zgodilo ravno v ZDA na črni petek – borzni zlom.”
Trg ni popoln in obstajajo situacije, ko samoregulativa odpove (ceprav trg tudi nikoli ni povsem svoboden, lep primer odpovedi trga zaradi regulative sta Argentina in Azija, v obeh je trg odpovedal zato, ker je drzava fiksno vezala svojo valuto na tujo valuto in s tem sprejela vsa s tem povezana tveganja).
Niti ZDA niti Svica nimajo laissez faire kapitalizma, so le zelo dobri priblizki. Ampak, nepopolnost trga ne pomeni, da ga je treba regulirati tako, kot to pocnemo v Sloveniji. Kot sem ze enkrat napisal, obstaja sivina med vlaganjem 1% BDP in 100% BDP v socialo. Vsaka stevilka je mogoca, ampak samo zato, ker trg ni popoln ne bomo vlagali v socialo 100% BDP, kajne? In samo zato, ker ima vsaka intervencija drzave svojo ceno tudi ne bomo ukinili sociale. Poiskali bomo optimalno pot. Imho welfare state po zgledu evropskih drzav to ni. Apropos, Schroeder je parlamentu ravnokar predlagal znatno znizanje socialnega paketa, le mesec dni potem, ko je v parlamentu predlagal znizanje stroskov za zdravstvo za 24 milijard EUR.
Kot vidis gredo celo najhujsi kritiki ZDA v amerisko smer. Kritika ZDA je hrana za ljudstvo, usmeritev gospodarstva pa mora biti logicna in ekonomska, kar je ljudstvu po defaultu zoprno.
“Če smo že pri hrani, večina ameriških otrok v svojem življenju sploh ni videla krave v živo…v njihovih glavah podzavestno ni povezave med kravo in zrezkom, ki ga jejo. Zato so do krav in kaj se z njimi dogaja zelo indiferentni…dokler se to ne pokaže na ceni (takojšnji učinek) …učinek na zdravje je pa bolj dolgoročen in negativna povratna zveza, ki regulira take mehanizme je zatorej bolj neučinkovita.”
Tisto o zivih kravah je zelo odvisno od tega, kje zivis. V Teksasu jih vsak mesec najbrz vidis vec, kot, ce bi obiskal vse kmetije Slovenije.
V to, da bi to dolocalo tvoj odnos do prehrane – dvomim. Odnos do prehane je stvar vsakega posameznika. To je enako kot s kvaliteto zivljenja in tvojim paradiznikom – manj drzave v tvojem zivljenju pomeni vec svobode zate. Seveda pa svoboda in izbira nista ista stvar. Svoboda narekuje izbiro (pri intervenciji drzave pa izbira narekuje svobodo).
Naloga drzave je informiranje o tem, kaj je zdravo; in vztrajanje na obvescenosti, npr. nalepkah “genetsko spremenjena hrana” in “kajenje skoduje zdravju”, ne pa pritiskanje na zavoro razvoja.
Tomaz
Na preprosto vprasanje najbrz hoces preprost odgovor – NE.
Interes posameznika, ki se manifestira skozi posege drzave je prisiljevanje drugih ljudi (z zakoni), da delujejo v skladu s tvojimi interesi in to krsi njihovo svobodo.
Interes posameznika, ki se manifestira skozi delovanje na trgu pa poteka brez prisile s soocanjem sposobnosti.
Razlika med drzavnim posegom in delovanjem trga je enaka razliki med tem, da v prepiru uporabljas pesti ali argumente – tudi v argumentiranem prepiru nekdo zmaga, ampak to ne pomeni, da je pogovor enak nasilju.
Tomaz
“Slo je za nadaljevanje pogovora, kjer se je vsepovprek pljuvalo po ZDA. Ker je to ocitno nov nacionalni sport, se mi je zdelo smiselno ljudi opozoriti, da stevilni stereotipi, naprimer tisti, da imamo v Sloveniji boljse izobrazevanje ali boljse zdravstvo ne drzijo in da gre za izmisljotine, ki jih bo potrebno preseci.
In za to boš seveda poskrbel Ti. In potem ti bomo postavili spomenik.”
Ne, za to bo poskrbela realnost – ce bomo pocenjali neumnosti nam bo slo vedno slabse. Jaz pa bi rad poskrbel predvsem zase; rad bi zivel v dezeli odprtih in nenestrpnih ljudi, ker to meni odgovarja, ne zato, ker bi zelel koga resiti njegove nestrpnosti.
“PS. Tomaž, kaj če bi se Ti začel učiti strpnosti? Pa ne do raznih marginalnih skupin, pač pa do nas, Slovencev, ki živimo v Sloveniji.”
Ne zamenjuj Slovencev s tistimi konkretnimi ljudmi, ki jih kritiziram. Do njih po mojem kazem presenetljivo veliko strpnosti – glede na njihove splosne rasisticne izpade.
Imam obcutek, da si je marsikdo v tem pogovoru strpnost predstavljal takole:”jaz bom stresel na Americane ves gnoj, vse moje rasisticne predsodke in si izmislil o njih, karkoli mi bo zapasalo in ce me bo kdo zato kritiziral in ni American je nestrpen, saj mu nisem nic hotel.”
Ker jaz Americanov ne dojemamo kot nacisti Zidov, ampak kot ljudi, me taksna nestrpnost prizadane povsem enako kot nestrpnost do vsakega drugega cloveka.
Tomaz
Poglej se ze enkrat v ogledalo in si reci:”Tomaz, rad te imam!”
Ponovi se nekajkrat, tako da se navadis sprejemati samega sebe…Bo bolje…Potem o pridi se nekajkrat k nam v Slovenijo, in ko prestopis mejo reci:”Slovenija, res si biser na tem svetu!”
Pa tudi svoje starse objemi
Kar se pa politike tice…Ocitno imas prevec casa, in se ti ni potrebno ukvarjati s samim zivljenjem, pa se prekomerno obremenjujes z njo…