Pozdravljeni,

Sem v zgodnjih 40-ih letih. Od doma sem odšla po končani srednji šoli, ko sem se zaradi študija preselila v prestolnico in tukaj sem ostala- ljubezen, služba. S partnerjem imava dva otroka in lastno nepremičnino, ki jo je partner podedoval, renovirala in opremila sva jo skupaj.

Starši živijo na drugem koncu Slovenije, obiščemo jih nekajkrat na leto- kakor pač ob službi, delu doma in okoli hiše, dejavnosti otok, dopušča čas. Sestra, nekaj let starejša od mene, je ostala “doma” oz. ji je oče podaril naše bivše stanovanje, starši so se preselili v hišo, ko sem jaz študirala. S sestro nisva pretirano navezani, točnega vzroka ne poznam, je pa ona precej hladen tip človeka, ki že vse življenje gleda le nase in na svojo korist. Je ločena, z enim otrokom, nekaj let pa že živi z novim partnerjem, ki je precej mlajši od nje in ga komaj poznam. Njena hči je že študentka, uspešna pri študiju. Moja otroka sta še v osnovni šoli, nista pa odličnjaka (mlajša je dislektik). Občutek imam, da moji starši tega nikakor ne sprejmejo, vedno poveličujejo sestrino hči, ko govorim z njima po telefonu, konstantno poslušam o njej, po mojih otrocih redko vprašata, pokličeta ju nikoli. Res je, da sta na nečakinjo precej navezana, saj sta veliko časa preživela z njo, varstva, hodila po njo v vrtec in šolo, skupna kosila čez vikende. In tako je še zdaj. Sestra in njen partner veliko potujeta in hodita na morje, kjer imajo najini starši vikend. Preden je dobila novega partnerja, ni na naš vikend nikoli hodila (mi smo šli nekajkrat na leto, kosili, pospravljali in plačevali večino stroškov), ker ji tam ni bilo všeč, odkar je z njim, se obnašata kot, da je vse njuno. Nikoli ne pokliče in ne vpraša, če imamo mi namen iti na morje. Položnice, ki prihajajo za hiško na morju, pa oče še vedno predaja meni in midva s partnetjem plačujeva vse- elektrika, komunala, davek na nepremičnino… Danes pa mi je prekipelo. Praznike smo želeli preživeti v Istri, popoldan pa me kliče mami, da sta šla na vikend sestra in njen partner…Ko sem izpostavila, da je čas, da si stroške začneva s sestro deliti, je bila mami užaljena, jaz pa sem bila zopet najbolj nesramen človek. Skoraj celo življenje sem že tiho, ker so me doma konstantno zatirali v smislu, da imam “predolg jezik” in naj bom raje tiho, zavedam pa se, da sem se vedno zavzemala le zase in za pravico, ki je z njihove strani nikoli nisem bila deležna (vsaj z mamine strani sem bila vedno odrinjena na stranski tir, ker nisem bila pridna (bila sem nekoliko uporniška, živaha, družabna…) in tako uspešna kot sestra). Ko bo potrebno pomagati staršem pri delu okoli hiše, bom seveda jaz v prvem planu, ker sestra je gospa in ona pač ni za delo…

Včasih me zamika, da bi “odpikala” vse in živela svoje življenje. Ampak starše in sestro imam kljub vsemu rada…

Res ne vem kako postopati in kaj narediti, da bo “volk sit in koza cela”…

Spoštovana Tanny977,

res ste poskusili že veliko. Pomagali staršem pri delu okrog hiše, plačevali položnice za hišo na morju, se prilagajali in poslušali, kako starši podpirajo sestro in njeno hči. Nič ni narobe s tem, če se ob tem počutimo OK, če menimo, da je sestra tista, ki potrebuje več pomoči, medtem ko mi zmoremo sami in smo na to ponosni. pri vas pa ni tako. Tudi vi si želite več pozornosti in spoštljivosti s strani staršev, več uvidevnosti s strani sestre in več časa, ki bi ga vaši starši posvetili tudi vašim otrokom. In te razlike, ki jih vi doživljate, vas bolijo, žalostijo, jezijo. Se lahko vzamete resno?

Pri spremembah v primarnih družinah je pomembno upoštevati, da je večja odgovornost za kvaliteto odnosov še vedno pri starših, ki si lahko ne pustijo stvari videti in doživeti drugače. Mogoče želijo biti bolj povezani s svojimi otroki, da jim le-ti osmislijo življenje in je že samo selitev na drug konec Slovenije lahko zanje na nek način izdajstvo. Lahko si ne dovolijo te ranljivosti, da bi začutili tudi vaše potrebe in jim prisluhnili. Sprememba se bo zgodila pri vas – si lahko vi prisluhnete? Vašim potrebam in vašim bolečinam.

Kaj si želite od staršev? Veste kaj to je? Imate dovolj poguma o tem odkrito spregovoriti z njimi? Kriterij tega, ali ste bili uspešni pri tem pogovoru pa ni njihov odziv, ker nanj ne morete vplivati. Kriterij je vaša pomirjenost ob tem, da ste povedali točno tako kot ste čutili in da ste bili sebi pri tem zvesti.

Ravno tako glede plačevanja položnic, dogovora o bivanju na morju, delu pri starših. Ko boste upoštevali svoje potrebe in jih znali ubesediti na način, da boste zadovoljni s seboj ob povedanem, takrat boste šele videli, kaj lahko pričakujete na drugi strani. Če boste razočarani nad odzivom, je to nekaj, s čimer se boste ukvarjali potem, v varnem odnosu z možem, prijatelji, terapevtom. Dokler pa se prilagajate in upate, da boste zato razumljeni, slišani in spoštovani, se to žal ne bo zgodilo.

Verjemite, da lahko prenesete občutke, ki se vam prebujajo ob vaših domačih. Zato si drznite biti tako pogumni, da se prenehajte pretvarjati. Bodite iskreni in spoštljivi. In resnično upam, da boste tak odziv – iskren in spoštljiv, dobili tudi z druge strani. Če ne, pa boste vedeli, pri čem ste in se boste spopadli s to bolečino. Dokler pa ne veste, kaj lahko pričakujete, je vsak scenarij lahko samo boleč.

Srečno!

Mislim da so tu stroški vikenda še najmanjši problem. Glavni problem so odnosi med vsemi v primarni družini.

Ljudje delajo z nami točno tako kot jim pustimo. Tihi pristanek se zgodi velikokrat na “tihi” način. Oni poizkusijo ti sprejmeš. Torej sedanje stanje si nekako dovolila. Tebi ni všeč – njim je. Stvar se je dogajala v zelo dolgem obdobju.

Ob zahtevani spremembi s tvoje strani se bodo uprli. In slišala boš marsikaj.  Ker sedanji odnosi tebi niso všeč je prav da od njih zahtevaš drugačno ravnanje. V enem “očiščujočem ” pogovoru se tega ne da doseči. Torej je edini dober način, da izbereš stvar, ki te v določenem trenutku najbolj moti in jo izpostaviš – poveš kaj te moti – poveš kako bo v naprej – poveš kako boš ravnala če ne bo po tvoje – in to izvajaš!

Eno stvar naenkrat in to delaš počasi v obdobju nekaj let.

Torej akcija za plačevanje vikenda.

1.Povedala si da te moti plačevanje stroškov. (Definicija težave)

2. Nisi povedala kako boš ti ravnala v naprej (akcija) ( ni dovolj,  da rečeš da želiš da ona krije pol stroškov) – recimo jaz tu vidim več možnosti

– delitev stroškov pol /pol in hkrati usklajevanje terminov tam

– ureditev lastništva vikenda – in ureditev stroškov

3. Nisi postavila načina tvojega ravnanja če se to ne uredi ( kazen). Tu bi jaz razmislil o dokončni ukinitvi plačevanja vseh stroškov ( seveda tudi o ukinitvi hoje v vikend) in iskanju drugih dopustniških destinacij – svet je velik in drugod je lahko še bolj zanimivo.

In seveda pri tem upoštevaš / tvegaš da imajo drugi  drugačne želje kot ti. Kar se mene tiče so oni dovolj oddaljeni od tebe, da ne bo ravno katastrofa če počasi prekinete vse stike ( kot njihov odgovor na tvoje zahteve).

V življenju poskrbi zase in za svojo družino ( pri 40 bi bil že čas, da pri tem ne dovoliš staršem vmešavanja – nekako imam občutek, da kljub razdalji, to še vedno delata).

Na tvojem mestu bi prekinila stike ,ker niso korektni.Naj sestra plačuje in vzdržuje ter pomaga .Če zna koristit ugodnosti potem še naj plačuje .Kot si navedla ,ja so povezani bolj saj živijo blizu ,ampak to ni opravičilo ,da delajo tako razliko .Jaz bi se na tvojem mestu lepo pogovorila z mamo in očetom,jima povedala za svoje občutke in jima dala na znanje,da boš v skrajnem primeru prekinila stike ,če se bo tako nadaljevalo .Ti nisi zato slab človek ali otrok ,le veš ,da kaj ni prav in se kot odrasla oseba postaviš zase kar je popolnoma prav .Vprašaj jih kako bi se oni počutili,če bi bili na tvojem mestu ? Verjetno se ne bi dobro.Morda sta starša tudi sama doživela podobno izkušnjo katero prenašata dalje ,in jima je to normalno oz.ne čutita,da povzročata s takim ravnanjem krivico.Res je,da smo različni in odnose tlakujemo sproti na različne načine glede življenskih situacij ,pa vendar se mi zdi korektno,da so družinski člani med sabo povezani .Vzami si čas ,obišči starše in se pogovori to je edina rešitev,potem boš pa sama ugotovila kako naprej .