prilagojeno izvajanje
Tina,
Se najprej opravičujem, ker ste na odgovor čakali nekaj časa. Žal mi jo je zagodel računalnik.
Sedaj pa k vašem vprašanju:
V Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ()je napisano med drugim tudi, da so člani strokovne komisije za sestavo individualizanega programa (IP) na šoli tudi starši.
V individualiziranem programu se določijo oblike dela, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, prehajanje med program, prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju, napredovanju in časovni razporeditvi pouka.
Glede na to, da so straši lahko člani strokovnega tima za sestavo IP, se štejejo tudi njegove predloge.
Vendar pa pri sestavi IP za posameznega otroka ne gre zato, da bi prevladovalo eno mnenje, temveč gre za skupno oblikovanje IP, tako strokovnjakov kot staršev.
V praksi so stvari zelo različne. V veliki meri je odvisno od vodstva šole. Nekje starše aktivno vključijo v pripravo in izdelavo IP, druge se lahko le pasivni opazovalci. Tu in tam se zgodi – zelo sicer redko-, da niso vabljeni na sestanke in o tem, kdo in kakšno pomoč (če sploh kakšno) dobi njihov otrok, ne vedo nič.
Kot prilagojeno izvajanje se šteje npr. podaljšan čas pisanja.
Če vas zanima še kaj, vprašajte.
Lep pozdrav, Petra
Pošlji oblikovano (25-10-04 18:39)
Mi se uspešno spopadamo s prilagojenim izvajanjem že nekaj časa. Gre za timsko delo staršev, šole, zunanjih sodelovcev (pri nas psihiater).
Ne vem kakšne motnje ima vaš otrok, zato bom opisala našega:
hiperaktiven, motnje kratkoročnega spomina, slabša fina motorika, nadpovprečno intiligenten, trenutno prvi letnik srednje šole, tri ure dodatne pomoči, prilagojeno izvajanje, zmanjšan normativ v razredu.
Osnovna šola:
– največ težav zaradi nepopolnih zvezkov (Sproti ni napisal vse zahtevane snovi, doma se zato ni mogel učiti, z vsakim učiteljem posebej smo se dogovorili kako mu bodo manjkajočo snov zabeležili, da se bo sploh lahko učil. Bili smo vstrajni in sitni – uspeh zelo dober, to so v 8 razredu povedali tudi učitelji)
– matematika (Podpisovanje računov neberljivo, poštevanko se je učil vsako leto na novo, geometrija čisti brezup, kontrolka pravilno rešena do polovice ostalo popolnoma narobe. Z učiteljico smo se dogovorili, da lahko piše račune v mrežo, uporablja tablico s poštevanko, piše kontrolko v dveh delih po 20 min. Uspeh – ocena 3, drugi najboljši na extercih)
– pozabljanje šolskih potrebščin, zvezkov, copat (To ni merilo za ocenjevanje znanja, kar je jasno povedala psihiatrinja, ki je na mojo željo obiskala sestanek tima)
– nemirnost med poukom ( Zaradi njegove hiperaktivnosti je razred manjši, občasno zapusti pouk in ta čas preživi pri specialni pedagoginji, pri likovnem…Sošolcem je kar sam obrazložil, da to potrebuje ker se težko zbere. Ne boste verjeli; od tega dne so ga sprejeli medse)
– zaključni uspeh v 8 razredu: prav dober (Hura za uspešno izpeljan prilagojen program. Hvala učiteljem, da so poslušali sitno mamo in se skupaj z nami učili integracije. Ko jih sedaj srečujem, povejo, da je teh otrok vedno več, da je bilo delo z nami koristno tudi za njih)
Srednja šola:
Temeljito smo eno leto premlevali kaj si sin želi, kaj ponujajo šole in česa je zmožen. Obiskali smo pet srednjih šol iz ožjega izbora in izbrali. Ne gimnazije, program 3+2. Počasi se daleč pride, v razredu je samo 14 učencev, izobrazba je deficitarna, služba zagotovljena. Sin je sicer trdno odločen, da bo izobraževanje nadaljeval.
Program poteka povsem enako kot v osnovni šoli. Prvi teden smo imeli 3 sestanke s šolo. Zopet smo se učili.
Trenutno ima sin same 3,4,5. Snov obvlada, šola mu je zelo všeč.
Tudi moj sin,ki hodi zdaj v tretji razred redne OŠ, ima prilagojeno izvajanje rograma. Le tega so mu odobrili zaradi epilepsije in njegovih učnih težav, ki so težja koncentracija, težave pri branju, fini motoriki, grafomotoriki,težave pri govoru,…
Pri izdelavi programa smo tudi mi sodelovali tako, da smo na že formulirani program dali svoje pripombe, ki so jih in jih še tudi upoštevajo. Program je sestavljen tako, da so postavljeni minimalni cilji , ki jih mora doseči do konca šolskega leta s tem , da mu individualno prilagodijo pouk.
Dovoljeno ima pisanje testnih nalog, ko je primerno razpoložen, lahko piše v več delih in dalj časa. Testi so mu prilagojeni tako, da je samo ena tema na vprašalnem listu, da mu morajo naloge biti prebrane tako, da jih razume njemu primerni stopnji. Med poukom lahko zapusti razred z izgovorom da gre na stranišče, dovolijo mu tudi, da se sprehodi po razredu med poukom,vprašan je samo takrat ko ima dober dan oz. upošteva se samo njegovo najboljše znanje, ki ga pokaže.
Skratka, svojega otroka VI NAJBOLJE POZNATE zato vztrajajte pri svojih ocenah in ne pustite se zmesti oz zatreti. Kar se tiče strokovnega dela programa je to delo strokovnjaka, kar se pa tiče vašega otroka pa ste najboljši strokovnjak vi.
Zato kar pogumno, bodite aktivni sodelavec pri snovanju in izvajanju individualno peilagojenega programa. Program naj bo napisan in poslan vam v vpogled. ne zadovoljite se samo z besednimi zagotovili.
Ja pa še to. Vsak drugi mesec se sestanemo, vsi ki sodelujemo pri izvajanju programa, to je logoped, razrednik, specialni pedagog,šolski svetovalni delavec in mi starši, po potrebi tudi ravnatelj, kjer ugotavljamo skupaj napredek mojega sina in na ta način iščemo skupaj nove načine kako bi mu najbolje pomagali.
Upam , da boste tudi Vi našli najboljšo pot in pomoč pri razvoju vašega otroka. Pa srečno in lep pozdrav, Vesna
Ponavadi ne obiskujem tega foruma, ker mi je še vedno preveč hudo po tistem, kar smo mi doživeli na eni od slov.OŠ. Prilagojenega izvajanja ni bilo (kljub odločbi, za katero smo tudi mi sprožili postopek; šoli sami ni bilo do tega, da bi otrok dobil odločbo)…Vsa čast šolam, ki so drugačne od tiste, ki smo jo mi najprej obiskovali. Vem, da so; eno od teh obiskujemo sedaj. ne vem pa, kdaj bomo vse hudo, kar so nam storili lahko pozabili. Kot pribito pa drži: vse je odvisno od vodstva šole!