Mislim, da je zelo težko vzdrževati tako prijateljstvo. Razlika med dobrim prijateljem in partnerjem je tako majhana, da večina ljudi tega ni zmožna ločiti. Jaz sem bila taka prijateljica z moževim bratom. Vsaj mislim, da sem bila. Med nama je bil zgolj pogovor. Ko si je dobil punco, kasneje ženo, tega prijateljstva nisva mogla več vzdrževati. Bolelo me je, ko je on začel potem “pluvati” čezme. To sem zvedela veliko za tem, ko nismo imeli več nobenega stika. Mislim, da bom njegovo prijateljstvo vedno pogrešala. Njega pa ne maram več videti in ne slišati. Parkrat sem imela od našega “razhoda” tako situacijo, da bi bilo dovolj, če bi se samo oglasil, in bi mi pomenilo veliko. Dlje , ko traja to, bolj sva jezna drug na drugega in teže je najti skupno besedo. Moj mož, kadar ga omenim nima komentarja.Mogoče ga bom prav danes srečala na neki družinski zadevi. Verjetno se ne bova niti pozdravila. Včasih mi je žal.,da sva bila sploh kdaj prijatelja.

Mislim, da je zelo težko vzdrževati tako prijateljstvo. Razlika med dobrim prijateljem in partnerjem je tako majhana, da večina ljudi tega ni zmožna ločiti. Jaz sem bila taka prijateljica z moževim bratom. Vsaj mislim, da sem bila. Med nama je bil zgolj pogovor. Ko si je dobil punco, kasneje ženo, tega prijateljstva nisva mogla več vzdrževati. Bolelo me je, ko je on začel potem “pluvati” čezme. To sem zvedela veliko za tem, ko nismo imeli več nobenega stika. Mislim, da bom njegovo prijateljstvo vedno pogrešala. Njega pa ne maram več videti in ne slišati. Parkrat sem imela od našega “razhoda” tako situacijo, da bi bilo dovolj, če bi se samo oglasil, in bi mi pomenilo veliko. Dlje , ko traja to, bolj sva jezna drug na drugega in teže je najti skupno besedo. Moj mož, kadar ga omenim nima komentarja.Mogoče ga bom prav danes srečala na neki družinski zadevi. Verjetno se ne bova niti pozdravila. Včasih mi je žal.,da sva bila sploh kdaj prijatelja. Do sedaj se še z nobenim moškim nisem toliko pogovarjala.

Še živim, ker nekdo tako hoce!…Vsak nov dan mi je podarjeno darilo, pa vseeno ta darila zagotovo premalo cenim..Teorija mi je jasna, zivljenje pa pa je nekaj povsem drugega…Čeprav ne obvladujem sebe, se mi dogajajo prelepe stvari…Kar ne morem verjeti, da se vse to dogaja meni… Lahko le recem, tako lepo je ziveti!!!!

Vse najlepse in najboljse tudi tebi Sasha!!

Prijatelj!
Hvala ti.
Očitno imaš velike lekcije, če tako doživljaš svet. Zdi se mi, da ravno takrat, ko je kaj težkega za nami, se zavemo, kako je lepo.
Moja dobra prijateljica je rekla…. “Kaj ostane, ko odstarnim ovire? NIč drugega, kot le Ljubezen.”
Hja, ona to zelo dobro ve.

Ves, Sasha doslej si napisala veliko lepih in iskrenih misli.. Zato te tako rad preberem, ceprav se tu pojavim vsake kvatre… Sem pac na Tjavendanu in zivim v skladu z imenom tistega foruma!!!! Ja, za mano so zares velike lekcije, Mislim, da srecanje z rakom smem tako imenovati…Res je, ko si na meji smrti, sele zacnes zares v celoti dozivljat lepote zivljenja! Tvoje razmislanje, da se ti zdi, da ravno takrat, ko je kaj težkega za nami, se zavemo, kako je lepo, je povsem naravno in zivljensko….
Kaj je sploh zivljenje? Kot bi sinoci slutil, danes izvem, da mojega zares dobrega znanca, ki se ni dopolnil 47 let, ni vec! Zena in hcerki tezko to dojemajo!!

Ježek!
Vedno bolj spoštujem ljudi, ki so pogumni, ko imajo raka. Vedno bolj cenim, da sem nepopolna. In vedno bolj razumem, da so lekcije darila, bolj boleče kot so.
Moja dobra prijateljica ima raka, ki ga je z operacijo, odstranila. Na srečo je to rak, ki se v večini ne razvije v malignega.
Jaz se samo čudim, ko jo gledam. Ona pravi, da se ji življenje navihano smeji! Jaz pravim, da Življenje uživa, ko jo opazuje. Jaz pa tudi.
Ježek, želim ti vse dobro.

Ne , ne , vsak svoja zanimanja imava že od začetka. Mož svoj prosti čas , kolikor ga ima , porabi za svoj hobi , to je bil do nedavnega samo pes , par mesecev nazaj pa imamo tudi skupen hobi – jahanje , kamor hodimo vsi, tudi pes :))
Je pa imel mož pred leti drugačne hobije , recimo fotografijo. Veliko časa je vložil v to , sama pa sem se med tem ukvarjala z mojimi rečmi.
Menim , da ni treba , da se na vsakem koraku držimo skupaj kot zlepljeni. Prav osvežujoče je, da kaj naredimo tudi vsak zase , pa si potem pripovedujemo svoje izkušnje.

lp A.

He, če bi ti povedal koliko sem star, bi po vsej verjetnosti bil presenečen. No, kljub vsemu hvala, ker si me zagovarjal. Moram pa povedati, da Sas:(h:)i prav nič ne zamerim. Verjetno je imela slab dan in povrhu še bolj slabo prebrala kar sem napisal (oz. želel povedati). No, kakorkoli, ne me narobe razumet. Od partnerja ne pričakujem, da bo reševal moje probleme (če je že bilo ravno reševanju problemov govora). Pričakujem pa, če problemi že so, da mi bo stal vsaj ob strani. Reševati jih bom, jasno, moral v glavnem sam. Pričakujem tudi, da bo toliko zrel, da bo razumel, da ima življenje svoje vzpone in padce in da te ne bo puščal na cedilu, ko si recimo na dnu. In ne nazadnje, da te bo jemal kot človeka, s svojimi željami in potrebami, ki ti jih bo morda pomagal tudi uresničiti, ne pa kot orodje, ki bo zgolj njemu pomagalo uresničiti svoje. No, to je samo nekaj malega. Stvar je mnogo bolj kompleksna. Je pa to tudi tisto, kar bi pričakoval od, recimo, prijatelja. Torej, če imam to doma, zakaj bi isto iskal še pri nekom tretjem?

Mogoče sem za svoja leta nezrel, ampak zakon se mi le zdi nekaj več kot zgolj pogodba o skupnem življenju in razplodu in nekaterim načelom pač poskušam ostajat zvest, čeprav je morda zato življenje malo težje. Skratka: zagovarjam to, da v zakonu mora biti tudi prijateljstvo, in ne zgolj tolerantnost in t. im. sprejemanje partnerja kot takega. Če ga pa ni, oz. se nekdo čuti za nekaj prikrajšanega, potem bo to najprej poskušal iskati drugje (pri zelo dobrih prijateljih/icah), kako se bojo pa stvari razvijale kasneje, je pa vprašanje.

In še nekaj: zelo velikokrat se sliši, da svoje partnerje sprejemamo take kot so, z vsemi njihovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Na žalost vse bolj opažam, da je to velikokrat zgolj metanje peska v oči sebi in okolici (predvsem mislim na opažanja pri ljudeh, ki jih poznam tudi osebno, ne pa na tukajšnje forumaše, da me ne bo kdo takoj linčal).

Da sem imela slab dan? 🙂

Complicita’, je izraz v italijanščini, ki mi najlepše opiše to, kar si ti povedal v zgornjem postu. Sam, v slovenščini obstaja samo ena beseda, ki pa ima nekako negativen prizvok… “pajdaštvo”. Gledano na pozitven način, pomeni, da ti je mar, da je drugemu dobro v odnosu.

RoadRat, joj kakšno ime si si nadel, hočem ti povedati, da si lepo napisal, samo tiste dobre prijateljice bi moral dati v narekovaje. Jaz pravim, da “dobre prijatelje in prijateljice” iščejo tisti in tiste, ki tega nimajo pri svojem partnerju. Partner ti je in ti mora biti prvi in pravi prijatelj, sicer pa prijateljstvo med moškim in žensko ni mogoče.